Strokovnjaki na posvetu pozvali k družbeno odgovornemu razvoju tehnologije

Tehnologija ne sme služiti zgolj ekonomskim interesom, ampak dolgoročni dobrobiti družbe, so se na današnjem posvetu na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti strinjali strokovnjaki. Poudarili so, da razvoj naprednih tehnologij močno vpliva na demokracijo in odpira vprašanja o izgubi človeškega stika na številnih področjih.

Sedanji sistem razumevanja tehnologije je preozek, je ob robu posveta za STA dejal predstojnik Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) Slavko Splichal. Po njegovih besedah tehnologije ne bi smeli vrednotiti le po tem, koliko denarja bodo prinesle ali kako hitro jih lahko uporabimo, ampak tudi po tem, kakšen vpliv bodo imele na družbo.

“V obdobju tako imenovanega nadzorovalnega kapitalizma, v katerem zasebne korporacije obvladujejo razvoj najsodobnejših tehnologij, države izgubljajo vpliv, kar nenazadnje lahko dolgoročno ogrozi obstoj demokracije,” je opozoril.

Današnji govorci so zato pozvali k družbeno odgovornemu razvoju tehnologije. Kot je poudaril predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL Ivan Bratko, je zlasti na umetno inteligenco treba gledati tudi z družbenega vidika. Na tem področju se namreč odpirajo številna etična vprašanja. “Med njimi je na primer nerazumljivost odločitev umetne inteligence. Čeprav umetna inteligenca ponudi predloge ali rešitve, njeni uporabniki pogosto ne razumejo, na čem temeljijo. To odpira dilemo, ali je takšne odločitve mogoče sprejemati brez kritičnega premisleka,” je dejal.

Pomembno dilemo po njegovih besedah predstavlja tudi pristranskost umetne inteligence. “Algoritmi lahko namreč dajejo odločitve, ki se zdijo nepravične, kar je v zadnjem času sprožilo razprave v javnosti in politiki. Čeprav je strah morda pretiran, je treba razpravljati o tem, kdaj je sistem res pristranski in kdaj je njegova odločitev, čeprav morda na videz sporna, dejansko najboljša možna,” je poudaril.

V zadnjem času so se sicer zaostrile razprave o regulaciji umetne inteligence. Evropski akt o umetni inteligenci, ki je bil dokončno potrjen letos, po besedah Bratka uveljavlja strožje omejitve kot drugod po svetu. Med ključnimi določili je tudi zahteva po detekciji in jasnem razlikovanju med vsebinami, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in tistimi, ki jih ustvarijo ljudje. Vendar pa tehnična izvedba te zahteve ostaja nejasna.

Napredek v tehnologijah in umetni inteligenci pomembno spreminja tudi medicinsko diagnostiko in zdravljenje. Po besedah strokovnega direktorja interne klinike UKC Ljubljana Zlatka Frasa je tovrstne tehnologije treba sprejeti kot del razvoja, a pri tem ohraniti osredotočenost na človeški vidik obravnave.

“Osnovno poslanstvo medicine je celostno obravnavanje človeka, torej ne le njegovih simptomov in bolezni, temveč tudi čustvenih stisk in doživljanj. Tega tehnologija, kljub naprednemu procesiranju podatkov in diagnostičnim sposobnostim, ne more nadomestiti,” je dejal.

Socialna psihologinja Mirjana Ule ključno točko, kjer se začne razvijati zavest o odgovorni rabi sodobnih tehnologij v vsakdanjem življenju, vidi v izobraževanju. Opaža, da v izobraževalnem sistemu še vedno prevladujejo prepričanja, da so za uspešen razvoj najpomembnejša tista znanja in sposobnosti, ki so ekonomsko funkcionalna. Za boljšo prihodnost mora, kot je dejala, izobraževalni sistem krepiti vključenost, sodelovanje, pravičnost in enake možnosti, namesto da podpira pritiske tekmovalnosti in egoizma. “S tem bi lahko postal ključna institucija, ki preprečuje širjenje negativnih družbenih učinkov na prihodnje generacije in gradi temelje za bolj povezano in pravično družbo,” je poudarila.