Strokovnjaki na Hrvaškem opozarjajo na ribo, ki se izjemno hitro širi

Jadran se spreminja hitreje, kot bi si marsikdo želel priznati. Večina ljudi spremembe najprej opazi na obali, v temperaturi morja ali v dolžini poletne sezone. Manj opazne, a za morski svet veliko resnejše, so spremembe pod gladino.

Prav tam se zadnja leta vse glasneje omenja plamenka, po hrvaško vatrenjača, invazivna riba, ki se po navedbah hrvaških strokovnjakov hitro širi po Sredozemlju in vse odločneje pritiska tudi v Jadran. Hrvatska radiotelevizija (HRT) poroča, da gre za vrsto iz Rdečega morja, ki v našem delu morja nima dovolj naravnih sovražnikov, zato lahko njena prisotnost resno zamaje občutljivo ravnovesje morskega ekosistema.

Novica ni odmevna le zaradi nenavadnega videza te ribe, temveč predvsem zaradi njenih sposobnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da je vatrenjača izjemno prilagodljiva, hitro se razmnožuje in se v toplejših razmerah mresti zelo pogosto.

Po podatkih, ki jih navaja HRT, se pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija mresti približno vsakih 15 dni in lahko odloži od 10.000 do 20.000 iker. Na Cipru naj bi danes predstavljala okoli 90 odstotkov ulova v nekaterih stoječih mrežah, kar je zgovoren prikaz, kako močno lahko invazivna vrsta spremeni morsko sliko.

Plamenka, lion fish, riba

Plamenka ni le zanimiv morski obiskovalec

Na prvi pogled deluje skoraj eksotično, celo privlačno. Toda prav takšne vrste so lahko za domače okolje najbolj problematične. Institut za oceanografijo in ribarstvo v Splitu je že lani opozoril, da hitro širjenje plamenke vzdolž vzhodne obale Jadrana pomeni ekološko tveganje za domače vrste rib. Med junijem 2024 in januarjem 2025 so zabeležili kar 122 opažanj, kar kaže, da vrsta ni več redkost, temveč pojav, ki ga je treba resno spremljati. Opazili so jo tudi pozimi in v plitvih zalivih, zato očitno niti nekoliko nižje temperature zanjo niso več dovolj velika ovira.

Toplo morje ji odpira vrata

Nekoč je širjenje omejeval mraz. Po navedbah HRT je temperatura pod 10 stopinj Celzija predstavljala mejo, ki je ta vrsta ni dobro prenašala. Z dvigom temperatur morja ta naravna zavorna sila slabi. V razponu med 10 in 20 stopinjami plamenka preživi, pri višjih temperaturah pa se začne njena prava prednost. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da imajo razmere v Jadranu od junija do oktobra vse več značilnosti, ki tej vrsti ustrezajo.

PREBERI TUDI: Riba iz konzerve je pogosto spregledana, nutricionisti pa jo obožujejo

Posledice za domače vrste so lahko tihe, a velike

Invazivne vrste ne povzročijo vedno takoj vidne škode. Pogosto težavo ustvarijo počasi, z izpodrivanjem domačih organizmov in pritiskom na prehransko verigo. Plamenka predstavlja tveganje prav zato, ker se hrani z domačimi vrstami in ker njeno širjenje ni pod dovolj močnim pritiskom naravnih plenilcev. Institut za oceanografijo in ribarstvo opozarja, da je pomanjkanje naravnih predatorjev eden ključnih razlogov za uspešnost njene invazije.

Crnelj, riba

Rešitev ni enostavna, a smer je znana

Hitra in popolna rešitev ne obstaja. Sueskega prekopa ni mogoče zapreti, Jadranskega morja pa ne ohladiti. Prav zato se stroka osredotoča na ukrepe, ki lahko vsaj omejijo škodo. Ena od ključnih misli, ki jo izpostavljajo hrvaški sogovorniki, je ohranjanje zdravega prehranskega spleta. Morana Bačić iz ustanove Natura Jadera je za HRT poudarila pomen vršnih predatorjev, med katerimi so morski psi, kirnje, hrustančnice in celo hobotnice. Prav prisotnost teh živali lahko pomaga zavirati širjenje invazivnih vrst.

Zaščitena območja dobivajo novo težo

Pomembno vlogo imajo tudi območja strožje zaščite. V Parku prirode Telašćica poudarjajo, da takšni prostori omogočajo obnovo populacij vršnih predatorjev, saj so človekovi posegi tam omejeni ali posebej urejeni. To ni pomembno le zaradi ene ribe, temveč zaradi celotne odpornosti morja. Zdrav ekosistem se lažje upira pritisku novih vrst kot takšen, ki je že oslabljen zaradi prelova in drugih obremenitev.

Tudi ciljani izlov je del odgovora

Institut za oceanografijo in ribarstvo navaja, da je plamenka užitna in da je ciljani izlov dobrodošel, zlasti v zaščitenih morskih območjih, kjer želijo ublažiti njen vpliv. To pomeni, da razprava ni več omejena le na opažanja in opozorila, ampak se seli tudi k praktičnim ukrepom. Ob tem velja še ena pomembna podrobnost: riba je strupena, njen vbod pa je lahko nevaren za zdravje, zato rokovanje z njo zahteva previdnost in znanje.

Jadran ostaja lep, vendar postaja tudi bolj nepredvidljiv

Zgodba o plamenki ni samo novica o eni ribi. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko podnebne spremembe, pomorski promet, prelov in oslabljeni naravni mehanizmi skupaj ustvarijo novo realnost. Tisto, kar je bilo še pred nekaj leti videti oddaljeno, je danes že del jadranskega vsakdana. Institut za oceanografijo in ribarstvo je zato letos znova pozval ljudi, naj sporočajo opažanja in ulove plamenke, saj brez podatkov ni mogoče dobro spremljati širjenja vrste. Po navedbah Instituta je bila v Jadranu zaznana pred nekaj leti, resnična eksplozija populacije pa se je zgodila leta 2024.

Jadran zaradi ene vrste še ne bo čez noč postal neprepoznaven. Vseeno pa prav primer vatrenjače kaže, da se spremembe dogajajo hitreje, kot jih je navajeno obalno življenje. Strah ni najboljši odgovor, pozornost pa je nujna. Morski ekosistem lahko ostane živ in bogat le, če ga razumemo kot celoto. V tej zgodbi niso pomembne le ribe, temveč tudi način ribolova, zaščita območij, stanje plenilcev in pripravljenost, da se na nove razmere odzovemo dovolj zgodaj. Prav tu se odloča, kakšen Jadran bomo poznali v prihodnjih letih.

Ta riba vam lahko pokaže, kje se skriva hobotnica

Morski velikan v Jadranu: zakaj riba mola mola preseneča tudi domače ribiče?

Crnelj – riba, ki ostaja ob ljudeh tudi v najbolj obremenjenih zalivih

Objava Strokovnjaki na Hrvaškem opozarjajo na ribo, ki se izjemno hitro širi se je pojavila na Vse za moj dan.