Stroka je enotna, da bomo za lahke frakcije morali čimprej poskrbeti sami

Okrogla miza z naslovom Izzivi trga prevzema preostanka odpadkov v termično obdelavo je potekala v četrtek, 21. novembra, v Sodnem stolpu. Na okrogli mizi so kot sogovorniki sodelovali Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, dr. Vito Martinčič, direktor Snage Maribor, Jože Hebar, direktor Energetike Maribor in Jure Fišer, direktor Surovine.

Goste je uvodoma pozdravil župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič. V izhodiščih včerajšnje diskusije je bilo med drugim izpostavljeno, da višanje cen prevzema odpadkov spodbuja k razmisleku o čimprejšnjih alternativnih in sodobnejših modelih ravnanja z odpadki, ki vključujejo principe krožnega gospodarstva. Ker je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji, smo v mestu že pred časom izrazili tudi interes za postavitev obrata za energijsko izrabo odpadkov v tem delu države.

Govorci so v razpravi izpostavili vrsto izzivov, a hkrati tudi ponudili rešitve. Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor je v pozdravnem nagovoru med drugim izpostavil, da: »Imamo v Sloveniji priložnost, da za ostanke lahke frakcije pri odpadkih poskrbimo in energijsko izrabimo sami, v korist občanov v prihodnjih letih, Maribor pa bi na ta način sledil svoji zastavljeni strategiji krožnega gospodarstva in energetske samozadostnosti« V razpravi pa ga je med drugim zanimalo, ali uredba v pripravi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo naslavlja zadostno količino za energijsko izrabo, ki bo omogočala v Sloveniji gradnjo vsaj dvema koncesionarjema za izvajanje javne gospodarske družbe energijske izrabe lahke frakcije.

Dr. Vito Martinčič, direktor Snage Maribor je dejal, da kar 70 % ostanka lahko frakcije po sortiranju mešanih komunalnih odpadkov gre v prevzem oziroma v tujino za energijsko obdelavo. »Slovenija, razen Celja, nima zmogljivosti, meje se zapirajo, cene prevzema v tujini pa skokovito naraščajo; za prihodnje leto so nam napovedali za 74 % višje cene od sedanjih in primorani bomo višati cene naših storitev,« je še ponazoril in dodal, da je iluzorno pričakovati, da bo v prihodnje odpadkov manj.

V vseh občinah se srečujejo z enakimi izzivi

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije je prav tako omenil poti v tujino, ki se za naše odpadke zapirajo, konkretno ima Avstrija zaradi poplav zapolnjene zmogljivosti z lastno predelavo odpadkov. »Prav tako meje za predelavo zapira Madžarska in Slovenija bi morala biti samozadostna tudi na področju energijske izrabe odpadkov. Težko bomo dolgoročno lovili cilje EU, če nimamo rešitev za gorljive odpadke in blato, kar za 40 mio EUR jih letno izvozimo in to je potratno. Čim prej bi morale biti podeljene koncesije za gradnjo domačih objektov za energijsko izrabo odpadkov, saj gradnja enega takega poteka od 5 do 7 let in mi krepko zamujamo « je dejal in dodal, da se v vseh občinah srečujejo z enakimi izzivi.

Jure Fišer, direktor Surovine je omenil, da so njihove pogajalske pozicije pri izvozu v energijsko izrabo nikakršne. »Vozimo jih tudi do 1.500 km, kar ni smotrno, tudi gradbeništvo se zaustavlja in s tem nekatere cementarne, ki so za januar in februar prihodnje leto že napovedale zaustavitve in s tem tudi sežig.«

Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je povedal, da se pristojni zavedajo težav in so jih pripravljeni pomagati reševati. »Uredba, ki bo določila količine za energijsko izrabo doma se pripravlja, sledi razpis koncesij za izvajalce nekje spomladi prihodnje leto. Smo pa v Sloveniji specifični, saj bo to javna gospodarska služba in ne tržna, kot jo poznajo drugod. Za financiranje gradnje teh objektov pa bomo morali sredstva poiskati doma ter biti previdni pri umeščanju objektov v prostor.«

Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, vidi možnost in priložnost za izrabo dela odpadkov za energijsko izrabo za soproizvodnjo elektrike in za ogrevanje v Mariboru, saj meni, da druge rešitve ne bodo nujno cenejše. »S postavitvijo takega objekta bi Maribor in ožja regija dobili dolgoročno rešitev za lahko frakcijo odpadkov, tudi lokacija je že dlje časa znana.«

Razmislek o sodobnih modelih ravnanja z odpadki

Celotna slišana problematika odvoza odpadkov spodbuja torej k razmisleku o alternativnih in sodobnejših modelih ravnanja z odpadki, ki vključujejo principe krožnega gospodarstva. Včerajšnja je zagotovo zgolj ena do prvih v seriji okroglih miz oziroma javnih diskusij, saj imamo še vrsto odprtih vprašanj in ogromno izzivov, na katere je nemogoče odgovoriti na eni sami. Ker se s podobnimi izzivi sooča celotna država in trenutno prav cene izvoza odpadkov v tujino skokovito naraščajo, nekatere sosednje države celo zapirajo svoje meje za odpadke, se območja za izvoz odpadkov za Slovenijo zelo ožajo. Z

ato je nujna dolgoročna rešitev, tudi z lastnimi obrati za energijsko izrabo odpadkov.

Objekti energijske izrabe odpadkov bi lahko reševali tudi kopičenje odpadkov

Sloveniji izvoz energenta v obliki odpadkov povzroča le čedalje višje stroške. Po podatkih predelovalcev komunalnih odpadkov, združenih v GIZ Slocero že dlje časa opozarjajo, da so skladišča prepolna, gorljiva frakcija pa neprimerno skladiščena. Stanje postaja nevzdržno, prevzemniki dvigujejo cene ne glede na neutemeljeno povečanje stroškov, po principu vzemi ali pusti. Za nameček so dosedanji prevzemniki odpadkov za sežig v letu 2024/2025 napovedali drastično zmanjšanje količin gorljive frakcije pri prevzemu.

Poleg tega, da velik del energetskega potenciala trenutno še vedno izvažamo v tujino, se ogromen del prav tako odlaga na deponije. Tam se, poleg težav z nastajanjem toplogrednih plinov, onesnažene izcedne vode, glodavcev, požarov, vse bolj srečujemo tudi s pomanjkanjem deponijskega prostora, predvsem se pa s tem kršijo nacionalni in evropski predpisi. Čeprav so že sedaj trenutno zbrane količine višje in po trendih, ki jih kaže statistika komunal in centrov za ravnanje z odpadki, kljub pridnemu ločevanju odpadkov v Sloveniji, le-te sumarno naraščajoče.

V MO Maribor strategija krožnega gospodarstva

V MO Maribor je pred kratkim mestni svet potrdil Strategijo krožnega gospodarstva, ki predvideva tudi dolgoročne rešitve za te izzive. Med drugim tudi energijsko izrabo določenih lahkih frakcij odpadkov. Dolgoročno bi tako v Mariboru (in s tem posredno tudi v sosednjih občinah JV Slovenije) v novem objektu za energijsko izrabo odpadkov lahko izrabili del teh odpadkov. S takim objektom lahko Maribor ne le na sodoben način rešuje problematiko kopičenja odpadkov, krožnega gospodarstva in hitrejšega zelenega prehoda, temveč tudi dodatno diverzificira svoje vire energije za ogrevanje in soproizvodnjo elektrike v MO Maribor.

Izzivov je veliko, zagotovo pa je javna debata šele začetek iskanja dolgoročnih, sodobnih in tehnološko kakovostnih rešitev.

The post Stroka je enotna, da bomo za lahke frakcije morali čimprej poskrbeti sami appeared first on Lokalec.si.