Stranka županov: še en Jankovićev poskus reševanja Gibanja Svoboda?

Za letošnjo jesen se ne napoveduje le novo vodstvo NSi, pač pa tudi kup novih strank. Ustanovitev svoje stranke je napovedal evropski poslanec Vladimir Prebilič, prav zdaj so jo ustanovili tudi župani, z njo pa se hvali tudi Karl Erjavec in iz ozadja tudi Miha Kordiš.

Morda bo kdo rekel, da je različnost in množičnost strank na Slovenskem čar demokracije. Toda večje število strank dejansko pomeni tudi možnost večje razpršitve glasov, s tem pa tudi več možnosti, da bo vaš glas na koncu pristal na “smetišču”.

Nevarnost razpršitve glasov
Poglejmo najprej statistiko z zadnjih parlamentarnih volitev. Oddanih je bilo 1.203.373 glasov, od tega za zunajparlamentarne stranke le nekaj manj kot 300 tisoč glasov ali malo pod četrtino glasov. Od zunajparlamentarnih strank je bila vstopu v parlament najbližja Lista Marjana Šarca (3,72 odstotka), ki je v končnem seštevku prehitela listo Povežimo Slovenijo (3,41 odstotka). LMŠ se je nato priključila Gibanju Svoboda, prav tako SAB, tako da Gibanje Svoboda sedaj pokriva skoraj pol milijona glasov volivcev. No, nekateri svarijo, da se utegne delež “smetišča” na naslednjih volitvah še povečati, vendar je vse skupaj nepredvidljivo, saj ni znano, kako se bo volilno telo odzivalo na nove stranke. Precej bo odvisno tudi od njihovega medsebojnega povezovanja, pa tudi od tega, čigavo dosedanjo volilno bazo bodo nagovarjali. Nekaj je jasno: botri sedanje vladajoče nomenklature iščejo možnosti, kako bi izgubljene volivce skozi “stranska vrata” spet pripeljali v morebitno novo levo koalicijo.

Med strankami, ki so ta čas v “nedefiniranem” statusu – torej so uradno zunajparlamentarne, dejansko pa parlamentarne –, velja omeniti predvsem dve, ki si med seboj nasprotujeta, čeprav imata skupne točke. To sta Demokrati (Anže Logar) in Suvereni (Dejan Kaloh). Oba predsednika sta nekdanja poslanca SDS. Pri Suverenih je mogoče zaznati, da skušajo nagovarjati maloštevilne volivce propadle Domovinske lige in loviti glasove predvsem tistih, ki so proti slovenskemu članstvu v zvezi Nato. Zanimivo je, da se je Kaloh pred nekaj meseci o možnostih sodelovanja že pogovarjal z Alenom Komanom, ki bi lahko postal celo podpredsednik stranke, vendar so pogovori propadli, Koman pa je napovedal novo katoliško stranko. No, oba bosta verjetno konkurirala Stevanovićevi (proruski) stranki Resni.ca, ki ji leta 2022 ni uspelo ujeti anticepilskega vala, čeprav se je divjaških protivladnih shodov udeležilo veliko število ljudi.

Medvode, pri rojstni hiši Jakoba Aljaža. Uvodna predstavitev ob ustanovitvi politične stranke Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti. Župan Hrastnika Matej Funkl (Foto: sta)

Nezdružljivost funkcij
Posebno vprašanje pa je, zakaj je bila nedavno ustanovljena t. i. županska stranka z imenom Skupnost, ki ji načeluje hrastniški župan Marko Funkl. Ideja o ustanovitvi stranke lokalnih zanesenjakov vendarle ni tako nova, pojavljala se je že leta 2010, vendar le v obliki ideje, do konkretizacije pa ni prišlo. Motiv sicer ni povsem jasen, omenja se, da je bil namen zmanjšati vpliv večjih (vsedržavnih) strank na delovanje občin, zato naj bi se za novo stranko vnemali predvsem neodvisni župani in občinski svetniki t. i. neodvisnih strankarskih list, ki so, to je treba priznati, že stalni prvaki na lokalnih volitvah. Po drugi strani pa naj bi nova stranka združila vse tiste, ki se ne morejo najti v nobeni od obstoječih strank, in poskušala vplivati na državnozborske volitve. To je sicer svojevrsten nonsens, saj že od leta 2012 velja nezdružljivost poslanske in županske funkcije, kar lahko pomeni precejšnjo oviro, skakanje z županske na poslansko in nato spet na župansko funkcijo pa je milo rečeno precej neresno. Če bi kateri od sedanjih županov resno meril na kandidaturo za državni zbor, bi moral odstopiti že prej in pokazati resnost, sicer bi lahko prišlo do pojava, ki smo ga že videli, da bi izvoljeni poslanci, ki so na ta položaj prišli z županske funkcije, še isto leto na lokalnih volitvah spet prešli nazaj na župansko funkcijo – državnozborske in lokalne volitve so namreč vsaj za zdaj razpisane v istem koledarskem letu, državnozborske spomladi in lokalne jeseni.

Nekaterim ni uspelo priti v Gibanje Svoboda
Če smo v uvodu omenjali sedaj že ukinjeno LMŠ, je treba spomniti, da so le redki člani te stranke s prehodom v Gibanje Svoboda sploh kaj pridobili. Morda predsednik stranke Marjan Šarec, ki je postal obrambni minister, danes pa je evropski poslanec. No, med nekdanjimi člani LMŠ sta tudi finančni minister Klemen Boštjančič, minister za Slovence po svetu Matej Arčon in tudi razvpiti notranji minister Boštjan Poklukar, ki je to funkcijo opravljal že v Šarčevi vladi. Med nekdanjimi člani LMŠ je tudi, ki je bila na listi te stranke prvič izvoljena za evropsko poslanko in je uspeh ponovila, medtem ko je njen kolega Klemen Grošelj postal žrtev srbskega lobija v Gibanju Svoboda. Morda je LMŠ imela smolo, ker se je odločila za priključitev Gibanju Svobodi šele po končanih volitvah. Spomnimo: ko je Šarec januarja 2020 “vrgel puško v koruzo”, je načrtoval takojšnje predčasne volitve, pri katerih bi LMŠ združila moči s SMC.

Poslanka Jerca Korče se bo še z nekaterimi nekdanjimi strankarskimi in poslanskimi kolegi, ki jim ni uspelo priti v Gibanje Svoboda, znova potegovala za poslansko funkcijo (Foto: STA)

Načrt je seveda padel v vodo, ker je nato prišlo do sestave nove vlade. Ko so nato prišle nove volitve, pa so številni znani obrazi iz državnega zbora ostali brez novega mandata, med drugim Jerca Korče, Robert Pavšič in Brane Golubović. Te tri omenjamo predvsem zato, ker so se začeli pojavljati kot “novi obrazi” županske stranke Skupnost. Korčetova, ki je v času svojega edinega poslanskega mandata ves čas vzbujala pozornost, pa je sedaj celo članica izvršilnega odbora nove stranke. To sproža številna vprašanja, čemu je ustanovitev stranke sploh namenjena. Je bil to poskus, kako preprečiti Vladimirju Prebiliču, da bi pobral preveliko število glasov Gibanju Svoboda? Prebilič se je prebil v evropski parlament z liste zunajparlamentarne stranke Vesna, podobno se je pred leti že zgodilo, ko se je Kardeljev vnuk Igor Šoltes prebil v evropski parlament s svojo instantno stranko Verjamem – danes pa je “niko i ništa”, kot temu rečejo na jugu naše nekdanje skupne države. Navsezadnje se Vesna in Levica pogovarjata o možnostih predvolilnega nastopa, obe stranki pa naj bi bili potencialni partnerici stranke Skupnost.

Sledi vodijo do Jankovića
S tem se seveda še bolj krepijo ugibanja, kdo stoji za t. i. župansko stranko, kjer se pojavlja tudi celjski župan Matija Kovač – slednji je še nedavno javnosti razlagal, da je član Levice. Navzočnost kadrov nekdanje LMŠ pa daje slutiti, da je morda pogonski motor iz ozadja znova Zoran Janković, ki je nekaj let imel tudi svojo stranko – Pozitivno Slovenijo, kar nekaj njenih vidnih članov pa je nato odšlo v SMC, LMŠ in nato v Gibanje Svoboda (denimo poslanka Tamara Vonta). Če drži, da je glavni motiv nove stranke, kako pripeljati izgubljene glasove Gibanja Svoboda skozi “stranska vrata” nazaj “domov”, potem je jasno, da sledovi vodijo do Jankovića, ki si je nedvomno zagotovil kultni status nekakšnega županskega nadšefa, a ker njegova glavna klientela prek Gibanja Svoboda ne more več nagovoriti nezadovoljnih prebivalcev podeželja, bo to sedaj poskušal prek strankarsko neopredeljenih “lokalcev”.

Marjan Šarec, sedaj evropski poslanec, pred tem pa predsednik vlade in obrambni minister, je imel ves čas podporo “velikega šefa” z ljubljanskega magistrata (Foto: STA)

To je pravzaprav logično, ko gre za “reševanje vojaka Roberta” (tudi s pomočjo estradniške poroke, ki jo bo vodil prav Janković v vlogi matičarja, pa tudi preko vloge “žrtve” menda nestrpnega Aleša Štrancarja). Zlasti glede na poročilo Eurobarometra, ki rezultate javnomnenjskih anket glede zaupanja Golobovi vladi postavlja v povsem novo luč, saj je iz poročila razvidno, da je zaupanje v nacionalno vlado v Sloveniji le 21-odstotno (kar je najmanj med vsemi članicami EU), medtem ko ankete kažejo rezultate nekje med 40 in 50 odstotkov. To je seveda dovolj velik razlog za preplah, pa tudi za angažiranje “vzporednih mesij”, ki naj bi nadomestili manjkajoče glasove za Gibanje Svoboda. Tu velja omeniti, da gre tudi za preprečevanje mobiliziranja mobilne baze SDS prek nekaterih lokalnih list, ki so sicer kakor zmerno desno orientirane, vendar naj bi sedaj sodelovale v stranki Skupnost.

Gašper Blažič