
V 80. in 90. letih preteklega stoletja so začeli nekateri zahodni znanstveniki, predvsem jezikoslovci in zgodovinarji, pozneje tudi arheologi, zagovarjati tezo, da ni bilo nikakršne množične slovanske selitve iz njihove slovanske pradomovine onkraj Karpatov v druge dele stare celine, ampak se je zgodilo večinoma le jezikovno poslovanjenje neslovanskih staroselcev. To mnenje zagovarja tudi t. i. dunajska šola zgodovinopisja, v zadnjih letih pa se je iz Avstrije razširila tudi v slovensko zgodovinopisje in izpodrinila starejše teze o množični slovanski selitvi. Toda zadnje genetske raziskave, še zlasti lanska, objavljena v okviru projekta HistoGenes, so pokazale, da so novejše teorije o maloštevilni slovanski selitvi zmotne in da je imelo prav starejše zgodovinopisje, ki je zagovarjalo tezo o množičnem priseljevanju Slovanov.