Sto let Kosovelovega rojstva – v Ljubljani informacijska akcija, v Sežani odkritje portreta

Zavod Delak, Kosovelov dom Sežana in Moderna galerija Ljubljana danes vabijo na skupno počastitev rojstnega dne eksperimentatorja, konstruktivista in avantgardista Srečka Kosovela, čigar leto tudi letos uradno obeležujemo. V prestolnici bo informacijska akcija, v Sežani bodo odkrili nov pesnikov portret.

Začetek informacijske akcije v Ljubljani z naslovom Komaj zaznavno valovanje :: SFK, ki jo bo vodil gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, bo ob 10.30 v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice. Zaključek bo uro kasneje pred Tržaškim konstruktivističnim ambientom v Moderni galeriji Ljubljana.

Informacijska akcija je tudi napoved informansa TO::MAJ / Kosovelov krog. Sežanska premiera bo 16. aprila v Kosovelovem domu, ljubljanska premiera pa 23. maja v Moderni galeriji.

V Kosovelovem domu Sežana bodo današnjo stoto obletnico Kosovelovega rojstva obeležili z odkritjem novega pesnikovega portreta, ki ga je ustvaril akademski slikar Simon Kastelic. Slednji je posegel po podobi, ki je javno znana, po ikoničnem motivu, ki ga postavlja v sodoben kontekst in mu pusti dihati v brezčasnosti, so sporočili iz Sežane.

Kustos ob odkritju portreta bo umetna inteligenca, o kateri bo spregovoril filozof in univerzitetni profesor Ernest Ženko. Upodobitev Kosovela Simona Kastelica bo dobila mesto v spodnjem preddverju Kosovelovega doma, ob pesnikovem portretu Simonovega očeta Janka Kastelica.

Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani, po maturi leta 1922 pa se je v Ljubljani odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju. Kljub temu, da je umrl star komaj 22 let, je njegova literarna zapuščina izjemno velika.

Ker se je v svojih pesmih veliko posvečal Krasu, je bil označen za pesnika Krasa, dotikal pa se je tudi družbenih krivic in usode Evrope. Velik del njegovega opusa predstavljajo tudi njegove t.i. konstruktivistične pesmi oziroma konsi, ki so izšle v pesniški zbirki Integrali. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike.