Število prošenj za domove za starejše občane skokovito narašča

V Sloveniji se število prošenj za sprejem v domove za starejše občane še naprej povečuje. Za nekoliko več kot 22.200 razpoložljivih postelj je trenutno evidentiranih kar 101.298 prošenj, od katerih je 41.517 označenih kot aktualne, kar pomeni, da prosilci pričakujejo takojšnjo namestitev. Skupno je zdaj 40.080 prosilcev, med njimi pa jih ima 19.896 aktualne prošnje, kažejo podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Čakalne sezname upravljajo posamezni domovi za starejše, kjer lahko posamezniki vložijo svoje prošnje. Pogosto pa se zgodi, da prosilci vloge vložijo v več domov hkrati, ne da bi o tem obvestili vse institucije, kar otežuje realno oceno stanja. Pričakovanja, da bo uvedba dolgotrajne oskrbe prinesla enoten sistem čakalnih seznamov, se še niso uresničila.

“Pripravlja se Pravilnik o načinu uveljavljanja pravic do dolgotrajne oskrbe pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, ki bo opredelil tudi čakalne sezname v skladu z ZDOsk-1,” napovedujejo na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Izvajanje dolgotrajne oskrbe in kadrovski izzivi

Ob vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe še vedno deluje sistem domače pomoči, ki pa se sooča s pomanjkanjem kadra. Ministrstvo za solidarno prihodnost zagotavlja, da redno sodeluje z izvajalci in organizira sestanke za reševanje morebitnih težav.

“Izvajalci z upravičenci sklepajo osebne načrte za izvajanje storitev v skladu s svojimi kadrovskimi zmožnostmi. Ob tem prejemamo povratne informacije, da imajo številni izvajalci še vedno odprte razpise za nova delovna mesta, zato pričakujemo, da se bodo njihove kadrovske kapacitete postopoma krepile,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Možnosti dolgotrajne oskrbe

Upravičenci do dolgotrajne oskrbe imajo možnost izbire med različnimi oblikami storitev. Iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo lahko koristijo celodnevno oskrbo v instituciji, dnevno oskrbo pri izvajalcu, oskrbo na domu, pomoč družinskega oskrbovalca ali denarni prejemek. Te pravice se med seboj izključujejo. Poleg tega je mogoča tudi e-oskrba in storitve za ohranjanje samostojnosti, razen v primeru celodnevne institucionalne oskrbe.

“Ljudje, ki so vložili vlogo za dolgotrajno oskrbo, lahko do sklenitve osebnega načrta prejemajo primerljive pravice, do katerih so ali bi lahko bili upravičeni (npr. dodatek za pomoč in postrežbo, storitve osebne asistence, komunikacijski dodatek na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, storitve institucionalnega varstva). Lahko pa seveda, ne glede na to, ali prejemajo dolgotrajno oskrbo, prejemajo tudi pravice po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Spremembe v zakonu in nove pravice

Od 1. decembra 2025 lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi slep upokojenec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, slepi ali slabovidni zaposleni ali tisti, ki opravljajo dejavnost, ter slepi, ki so zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu zavoda. To spremembo je prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki od 1. decembra omogoča uveljavljanje vseh oblik pravic do dolgotrajne oskrbe. Vendar se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi.

V zadnjem času se je zanimanje za domove za starejše še povečalo, saj se število prošenj vztrajno veča, medtem ko je čakalna doba še vedno dolga. Kako dolgo bo trajalo, da se bodo razmere izboljšale, ostaja odprto vprašanje.

Spletno uredništvo