Zoran Stevanović je v razpravi o nižjih davkih zavrnil očitek, da bi imela država zaradi davčnih razbremenitev manj prihodkov. Po njegovem bi nižji davki povečali potrošnjo, denarni obtok in dolgoročno tudi prilive v državno blagajno.
Vprašanje, ki vedno zaboli: kaj bi črtali iz proračuna?
Ko je beseda nanesla na nižje davke in nepremičninski davek, ki ga Slovenija sicer še ni uvedla, je Zoran Stevanović dobil zelo konkretno vprašanje: kaj bi takšna politika pomenila za prihodke države in katere tri proračunske postavke bi črtal, če bi bilo v državni blagajni precej manj denarja? Vprašanje je šlo naravnost v srce politične razprave. Nižji davki so za ljudi privlačni, a država mora obenem plačevati zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialne transferje, infrastrukturo in varnost. Zato se vedno znova pojavi dilema: ali lahko država pobere manj, ne da bi komu vzela?
Stevanovićev odgovor: država ne bi nujno izgubila
Stevanović je bil pri odgovoru neposreden. »Ne bi ga bilo manj,« je odgovoril na vprašanje o denarju v državni blagajni. Po njegovem mora že »malo ekonomsko pismen« človek razumeti, da nižji davki ne pomenijo nujno manjših prihodkov države. Razložil je, da bi z znižanjem davkov in prispevkov na plače ljudem ostalo več denarja, hkrati pa bi se lahko z nižjimi davki znižale tudi cene dobrin in storitev.
Hoče ga zmesti, ampak on se ne da

2 hours ago
32







English (US)