Stevanović obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije

Pred bližajočimi se volitvami pozornost zbujata stranka Resni.ca in njen predsednik Zoran Stevanović, ki trdi, da je pripravljen iti v koalicijo z vsemi, razen z SDS, s čimer potrjuje, da je del tranzicijske levice. Potem ko so na dan pricurljale fotografije s konvencije Resni.ce, na katerih sta bila brata Askalić, ki ju povezujejo s kriminalnim podzemljem, je zdaj jasno tudi, da se je Stevanović že večkrat javno zlagal.

Tako je Stevanović večkrat zatrdil, da nikoli ni bil obsojen. V času, ko je bil še policist, je bil udeležen v prometni nesreči (leta 2005). Takrat je od zavarovalnice je zahteval povračilo škode, a zavarovalnica zahtevku ni ugodila zaradi suma, da do nesreče ni prišlo tako, kot jo je opisoval skupaj s sostorilcem, kar je potrdil tudi sodni izvedenec. V uredništvu 24ur so pridobili sodbo iz leta 2008, ki dokazuje, da ju je kranjsko okrajno sodišče zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije obsodilo na denarno kazen; Stevanović je moral plačati 800 evrov. Sodba je postala pravnomočna leta 2010.

Vendar pa je Stevanović v pogovoru za omenjeni medij še vedno trdil, da ni šlo za poskus preslepitve zavarovalnice in da ni bil obsojen; dejal je, da je zgolj plačal kazen za prometni prekršek. Res je, da je bil po preteku določenega roka izbrisan iz kazenske evidence in danes velja za neobsojenega, vendar to ne izbrisuje dejstva, da je bil pravnomočno obsojen – namesto da bi zadevo pojasnil »po resnici«, se je po domače rečeno zlagal.

Je bil v policiji res nagradno premeščen? Ne.

Tudi nekatere druge Stevanoviće izjave so vsaj zavajajoče. Je bil po streljanju policistov v Ljubljani res nagradno premeščen na policijsko postajo v Radovljici? Zgodilo se je novembra 2001, ko so nekateri domnevno opiti policisti takratne enote Železniške policijske postaje v Ljubljani streljali s službenim orožjem.

Zoran Stevanović (Foto: 24ur/zajem zaslona)

»Fantje, ki so bili udeleženi v tem dogodku, so bili disciplinsko kaznovani. Ostali smo bili nagradno premeščeni v bližino doma,« trdi Stevanović. »Dejstvo pa je, da sem bil nagradno premeščen ravno zaradi tega, ker s tem dogodkom nisem imel nobene zveze. In to s 1. 5. 2002.«

Med preverjanjem so novinarji ugotovili, da nagradne premestitve ne omenjata ne zakon o javnih uslužbencih ne zakon o organiziranosti in delu v policiji. V policiji premestitev ni nagrada, ampak organizacijski ukrep. Zakon nagrajevanje ureja z z denarnimi nagradami, dodatki, napredovanjem v naziv ali plačni razred, pohvalami, priznanji. Stevanović torej ni govoril resnice.

Tudi druga “neskladja”

Poleg tega Stevanović trdi, da pri policiji ni nikoli dobil odpovedi delovnega razmerja. In tudi to ni res – sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani iz marca 2012, ki so jo pridobili na 24ur, dokazuje, da ga je policija leta 2011 odpustila zaradi krivdnih razlogov; ker se je nedostojno in žaljivo vedel do nadrejenega, po navedbah policije pa je že prej kršil delovno disciplino, saj da je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Se je pa Stevanović pozneje glede alkoholiziranosti pritožil na Delovno in socialno sodišče, ki je marca 2012 razsodilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Kljub temu se v policijo ni več vrnil.

Podobna »neskladja« so novinarji našli tudi v nekaterih drugih Stevanovićevih izjavah. Lahko se vprašamo, koliko resnice je v njegovem zatrjevanju, da so vsi njegovi kandidati za poslance nekaznovani.

M. Bo.