12 hours ago
4
ARTICLE AD
Marec in april nista le prva pomladna meseca – sta tista odločilna dva, ki vrtnarsko sezono zares zagnata. Če zamudiš zdaj, kasneje pogosto ne moreš več nadoknaditi.
Marec – ko zemlja še ‘smrdi’ po zimi
Tla so še hladna. Jutra ledena. Ampak vseeno – v zraku je tisto… nekaj. Nekaj, kar ve vsak, ki je vsaj enkrat sezul škornje in prijel za motiko. Zima se poslavlja, vrt se oglaša. Pa čeprav tiho, skoraj sramežljivo.
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so bile povprečne marčevske temperature zadnjih pet let okoli 6,5 °C. Kar pomeni: če živiš nekje blizu Krškega, Ilirske Bistrice ali Nove Gorice – je zemlja že lahko pripravljena. Če pa si v Bohinju? Počakaj še malo.
Agronom dr. Andrej Gregorič je za Delo opozoril: “Če je zemlja suha in temperature ne padejo pod ničlo, je čas za prve setve.” Tako preprosto, pa tako res.
Prve poteze: sejemo, pikiramo, dihamo s semeni
Začnemo z rastlinami, ki prenesejo nekaj mraza. Pa ne tako, da jih kar fliknemo v zemljo. Treba je opazovat. Tipat prst. Vprašat stare mame. V marcu lahko na prosto gredo že špinača, rukola, grah, čebula, blitva, solata. Ampak samo, če vreme dovoli.
Tisti, ki gojijo sadike pod streho, v rastlinjaku ali kar na kuhinjskem oknu (ja, tudi to gre), naj se marca lotijo paprike, čilijev, paradižnika, bazilike, jajčevca. Vse to potrebuje svetlobo. Veliko svetlobe. Če je nimate, si pomagajte z LED lučmi – danes so že dostopne in presenetljivo učinkovite.
Ne pozabite na pikiranje. Kaj to sploh je? Redčenje. Sadik je preveč, vsaka pa rabi svoj prostor, da zraste. Neuspešne februarja – brez slabe vesti ponovi. Nova semena, nova priložnost.
Gredice – te male delavnice narave
Če si še nisi pograbil komposta in ga razmetal po gredah – zdaj ali nikoli. No, vsaj do aprila. Kompost naj bo zrel, temen, dišeč po gozdu, ne po gnojnici. Tla zrahljaj, a ne prekopavaj pregloboko. Zakaj? Ker s tem uničimo koristne mikroorganizme, opozarja Kmetijski inštitut Slovenije. Rajši samo dvigni gredice – 20 cm višine je super.
Oblikuj robove. Daj strukturo. Če tla še zmrzujejo, naj stroj počaka. Vse gre tudi na roke – motika, vile, potrpežljivost.
Koprena je tvoja zaveznica. Zaščiti mlade rastline pred vetrom, mrazom, soncem (ja, tudi to zna škodit). Če pride topel dan, jo odgrni. Pusti rastlinam zadihat.
April – ko gre zares
April ni več uvod. Je že uvodni zbor celotnega orkestra. Sonce postaja resno, zemlja mehkejša. Povprečne temperature gredo proti 15 °C. Ampak pazite – pozeba ni rekla zadnje. Leta 2021 je na Dolenjskem zmrznilo še 22. aprila, poroča STA.
Zdaj sejemo: krompir, rdečo peso, redkvice, korenček, fižol, poletno solato. Vse to gre lahko neposredno v zemljo. Sadike iz marca zdaj presajamo na prosto – ampak jih prej utrjujemo. Vsaj teden dni.
Rastline, kot so bučke, kumare, melone, še čakajo. Te sejemo v notranjosti. Na prosto gredo šele sredi maja. Ne prehitevaj. Nič ni hujšega kot zmrznjena lubenica.
Podrobnosti, ki odločajo
Če si že posadil grah, mu daj oporo – veje, mreža, karkoli. Brez tega bo legel in zgnil. Čebula, por, česen? Če rastejo že zunaj, jim postavi vrtni tunel – tako se boš izognil čebulni muhi, ki po podatkih Biotehniške fakultete napada ravno v času, ko cvetijo češnje.
Sadike, ki že rastejo, redči. Pusti samo najbolj zdrave. Preveč skupaj pomeni borbo za svetlobo, vodo, zrak. In bolezni.
Napake – klasika, ki se ponavlja
Prezgodnja setev toploljubnih rastlin na prosto. Klasična napaka. Kaj se zgodi? Rastline zakrnele, zbledele, pogosto kar propadejo. Tudi pregosto sejanje je pogosta težava – rezultat je džungla, ne vrt. Pa ne tista dobra.
In priprava tal? Brez komposta, brez zastirke, s težko, zbito zemljo? To ni recept za solato. To je recept za razočaranje. Kot pravi dr. Tatjana Jakop z Biotehniške fakultete: “Največja vrednost vrta je v njegovi sposobnosti, da ohranja ravnovesje med mikrofloro in dostopnostjo hranil. Temu mora biti podrejeno vse drugo.”
Slovenci in vrtnarjenje – ne gre samo za hobi
Po podatkih Statističnega urada RS je v zadnjih treh letih kar 36 % gospodinjstev začelo ali razširilo svoj vrt. Zakaj? Ker vrt ni več le za rekreacijo. Je tudi odziv na negotove razmere – covid, vojna v Ukrajini, inflacija. Samooskrba je postala resna tema. To potrjuje tudi poročilo Svetovne banke iz leta 2022.
In ljudje to čutijo. “Naš vrt je postal prostor, kjer preživimo čas skupaj, ne le s korenjem, ampak tudi s pogovorom,” je za RTV Slovenija povedala Marija iz Slovenskih Konjic.
Poleg hrane, zraka, zemlje, je vrt tudi zdravilo. Proti stresu, proti zaslonu, proti vsakdanji zasičenosti.
Za konec – zapisuj!
Ne pozabi na vrtnarski dnevnik. Ja, papir in svinčnik. Zabeleži, kaj si sadil, kdaj, kakšno je bilo vreme. Kaj je uspelo, kaj ni. Naslednje leto boš hvaležen sam sebi.
Marec in april sta meseca odločitev. In čeprav se zdi, da se vse zgodi prehitro – v resnici gre za poslušanje. Narave. Tebe. Tal.
Zemlja ni nikoli tiha. Samo mi smo včasih preglasni.
Pripravil: N. Z.
Vir: ARSO, Delo, Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, RTV Slovenija, Statistični urad RS, STA, Svetovna banka
The post Ste že zamudili? Ta opravila na vrtu morate opraviti zdaj – sicer bo prepozno first appeared on NaDlani.si.
English (US)