Ste vedeli, da večina slovenskih jabolk prihaja iz te pokrajine?

Slovenski sadjarji se letos soočajo z eno najtežjih sezon v zadnjem desetletju. Pomladna pozeba je zarezala globoko v sadjarske nasade in pustila posledice, ki jih bo trg čutil še dolgo. Brez češenj in hrušk, z močno okrnjenim pridelkom marelic in do 40 odstotkov manjšim pridelkom jabolk, leto 2025 ne bo zapisano med rodovitna leta. Posebej občutno to občutijo v Posavju, kjer pridelajo več kot dve tretjini slovenskih jabolk.

Sadno leto pod težo pozebe

Majski udar mraza je bil odločilen. V številnih sadovnjakih je povsem uničil cvetove hrušk in češenj, ponekod pa je prizadel tudi jablane. Kot je za RTV Slovenija pojasnila Urška Cvelbar iz KGZS Novo mesto, so posledice jasne: »Podnebne spremembe so tu. Včasih rečejo, da so marelice za tiste, ki imajo živce.« Marelice so v Posavju že nekaj let le redka posebnost, letos pa jih praktično ni.

Češnje so bile skoraj povsem izgubljene, hruške enako. Jablanam je ponekod ostalo le cvetje v poznejših stadijih, kar pomeni, da so se plodovi razvili iz manj kakovostnih cvetov. To se bo poznalo pri velikosti in kakovosti jabolk.

Posavje, Krško

Posavje – srce slovenskega sadjarstva

Slovenija se na zemljevidu pridelave jabolk ne more kosati z največjimi evropskimi pridelovalkami, a ima močan regionalni center. Posavje s svojimi rodovitnimi ravnicami in blagim podnebjem že desetletja zagotavlja največji delež slovenskega pridelka. Več kot 60 odstotkov jabolk v trgovinah in na tržnicah ima izvor prav tu.

Sadovnjaki na območju Krškega, Brežic, Sevnice in okoliških krajev so zasajeni s sortami, ki zadovoljujejo domači trg in izvoz. Od Eveline, ki slovi po svežini in aromi, do Topaza, ki se ponaša s svojo kislostjo, in Idareda, ki je zaradi obstojnosti primeren za shranjevanje vso zimo.

Kot je za RTV Slovenija povedal Mitja Molan iz Sadjarskega društva Artiče, je pridelka letos občutno manj: »Glede na lansko sezono je sadežev pol manj.« Obiranje bo potekalo postopoma – začetek s sorto Evelina, nato Topaz in nazadnje Idared, ki dozori pozneje.

Tretja najslabša letina v zadnjem desetletju

Statistika ni prizanesljiva. Čeprav so sadjarji vajeni nihanj, je letošnja sezona med tremi najslabšimi v zadnjih desetih letih. V primerjavi z lanskim letom bo jabolk do 40 odstotkov manj. To ne pomeni le nižje ponudbe na trgu, ampak tudi pritisk na cene in prihodke pridelovalcev.

Za potrošnike se obetajo dražja jabolka, saj je povpraševanje veliko, ponudba pa okrnjena. V trgovinah bo sicer mogoče kupiti tudi uvožena jabolka, a domači kupci še vedno raje posegajo po slovenskih, zlasti zaradi svežine in zaupanja v poreklo.

Podnebne spremembe v sadovnjakih

Sadjarska sezona ni več predvidljiva, kar poudarjajo tudi strokovnjaki. Topli dnevi v marcu in aprilu lahko spodbudijo prehitro cvetenje, nato pa mraz v maju uniči pridelek. Škoda se ne meri le v kilogramih, ampak tudi v prihodkih in obsegu dela, ki je bil vložen v pripravo sadovnjakov.

Sadjarji se odzivajo z različnimi prilagoditvami. Nekateri vlagajo v protipozebno zaščito, drugi razmišljajo o odpornejših sortah. A tudi sodobne tehnologije ne morejo povsem izničiti vpliva narave.

Jabolka in lokalno gospodarstvo

Manjši pridelek ni težava le za sadjarje. Na jabolkih temelji celotna veriga – od trgovcev do proizvajalcev sokov, kisa in drugih predelanih izdelkov. Če bo surovine manj, bodo posledice občutile tudi predelovalne obrate. Povečati bo treba uvoz, s čimer se izgublja del samostojnosti slovenskega kmetijstva.

Med tradicijo in prihodnostjo

Jabolko ima v slovenski prehrani poseben status. Od starih sort, ki so jih gojile že babice, do sodobnih, ki ustrezajo zahtevam trga, ostaja nepogrešljiv del vsakdana. Spremembe v količini pridelka zato močno vplivajo na prehransko varnost in navade ljudi.

Sadjarji v Posavju vedo, da je prihodnost negotova, a se hkrati zavedajo pomena tradicije. Jabolko ni le sadež, temveč simbol regije. Vsako drevo v sadovnjaku je del zgodbe, ki se prenaša iz roda v rod.

Nasad jabolk, Krško

Pričakovanja ob začetku obiranja

Sredi septembra se pričenja obiranje sort, ki so najbolj iskane na trgu. Evelina bo prva, sledil bo Topaz, nato Idared. Čeprav pridelka ni toliko, kot bi si želeli, bo kakovost zrelih plodov dobra. Sadjarji upajo, da bodo kupci ostali zvesti domačim jabolkom.

Na trgu bo pomembna tudi podpora potrošnikov. Čeprav bodo cene višje, nakup slovenskih jabolk pomeni podporo kmetom, ki se borijo z nepredvidljivimi razmerami.

Pomen lokalne pridelave

Debata o podnebnih spremembah, samopreskrbi in trajnosti se v Sloveniji pogosto začne pri sadju. Jabolka so dober primer, kako krhka je vez med naravo in gospodarstvom. Vsak udar mraza, vsaka suša ali neurje lahko izniči mesece truda.

Posavje bo še naprej ostalo središče jabolčne zgodbe. Tudi če bo letina slabša, bo regija zagotavljala glavnino slovenskega pridelka. To dejstvo je ključno za razumevanje prehranske prihodnosti države.

Kako naprej?

Prihodnja leta bodo verjetno prinesla še več preizkušenj. Podnebne spremembe ne prizanašajo nobeni kulturi, sadje pa je med najbolj občutljivimi. Slovenija bo morala razmisliti o sistemskih rešitvah – od protipozebnih ukrepov do podpore pridelovalcem, ki se znajdejo pred izgubo.

Za sadjarje v Posavju bo ostalo pomembno vprašanje, kako obdržati tradicijo in obenem slediti novim razmeram. Morda bo prihodnost zahtevala nove sorte, nove tehnologije in nove načine trženja. A eno ostaja jasno: brez Posavja slovenske zgodbe jabolk ni.

Je jabolko simbol regije?

Jabolko je skozi stoletja simboliziralo zdravje, rodovitnost in povezanost z zemljo. V Posavju je ta simbol še močnejši, saj oblikuje identiteto pokrajine. Vsako jesen se v sadovnjakih zrcali delo ljudi, ki kljub negotovosti vztrajajo.

Letošnja letina je skromnejša, a sporočilo ostaja enako – jabolko bo ostalo del slovenske tradicije. In čeprav je količinsko to ena najslabših sezon zadnjih let, ostaja zaupanje v kakovost slovenskega pridelka.

Na te štiri stvari morate biti pozorni, če boste sušili jabolka

Objava Ste vedeli, da večina slovenskih jabolk prihaja iz te pokrajine? se je pojavila na Vse za moj dan.