.png)
5 hours ago
26
ARTICLE AD
Vsak ponedeljek nas pričaka tisti mali, a neprijeten opomnik – tedensko poročilo o času, ki smo ga preživeli pred zaslonom. Najprej hitro pogledamo, nato pa skomignemo z rameni, češ, “saj je bilo za službo”. Toda številke so neizprosne. Povprečni odrasli po svetu pred različnimi zasloni preživi več kot šest ur in pol na dan. Če pomislimo, da ima dan le 24 ur, skoraj tretjino preživimo ob svetlečem ekranu.
To vključuje vse: računalnik v službi, brskanje po telefonu, večerno serijo na televiziji in hiter pregled elektronske pošte pred spanjem. Čeprav del časa res lahko opravičimo z delom, raziskave kažejo, da precejšen del teh ur odpade na prosti čas. Ameriške študije na primer pravijo, da na mobilnih telefonih “za zabavo” preživimo v povprečju kar štiri ure in pol na dan. To je skoraj polovica standardnega delovnika.
Naj vas preseneti še en podatek: povprečen človek svoj telefon preveri kar 96-krat dnevno. To pomeni, da skoraj vsakih 10–15 minut pogledamo v ekran – pogosto povsem brez potrebe. Generacija Z je pri tem še bolj “prilepljena” na zaslone. Mlajši odrasli v povprečju pred računalnikom ali telefonom preživijo devet ur dnevno, kar je skoraj toliko kot poln delovni dan, a brez dopusta in pavze.
Družbena omrežja so seveda največji krivec. Povprečje dveh ur na dan, ki ga namenimo drsenju po objavah, videih in storijih, se morda sliši nedolžno, a če to pomnožimo s sedmimi dnevi, je to že cel dan – 14 ur samo za gledanje zaslonov, ki nam ne prinašajo vedno prave sprostitve.
Kaj pravi stroka?
Raziskave opozarjajo na jasne povezave med pretiranim časom pred zasloni in našim zdravjem. Pet ur dnevno je tista meja, ko se začnejo pojavljati večje možnosti za nespečnost, depresijo in srčno-žilne težave. Ko številka preseže sedem ur, pa se tveganje za kronične bolezni in negativne vplive na duševno zdravje še poveča.
Čeprav se pogosto tolažimo, da “saj vsi to počnejo”, je vprašanje preprostega ravnotežja. Telo in možgani potrebujejo počitek, oči pa zaslužen odmor od umetne svetlobe. Preveč časa pred zasloni vodi v kronično utrujenost, slabšo koncentracijo in občutek, da smo stalno “vklopljeni”.
Odrasli nimamo pravil – pa bi jih morali?
Za otroke obstajajo jasna priporočila – strokovnjaki svetujejo največ dve uri “nebistvenega” časa pred zasloni na dan. Pri odraslih pa se pravila pogosto izgubijo, saj služba od nas zahteva prisotnost pred računalnikom, pogosto osem ur ali več. A če že ne moremo spremeniti službenih zahtev, lahko premislimo o prostem času.
Večina strokovnjakov priporoča, da se prostovoljno omejimo na dve uri “rekreativnega” gledanja zaslonov dnevno. To pomeni eno filmsko večerjo ali dve epizodi priljubljene serije, morda pa še kratek sprehod po družbenih omrežjih. Zdi se malo, a ko primerjamo s povprečjem, gre za precej zdravo mejo.
Kako si pomagati v praksi?
Omejevanje časa pred zaslonom je lažje, če si postavimo nekaj manjših rutin. Preprost trik je, da v spalnici zaslonov sploh nimamo – nobenega televizorja, prenosnika in če je le možno, niti telefona. Tudi krajši odmori čez dan pomagajo: za kosilo pojdimo brez telefona, po službi pa se raje odpravimo na sprehod ali telovadbo, kot da bi takoj prižgali televizijo.
Dobro deluje tudi “digitalni post” – ena ura pred spanjem brez zaslonov. Namesto tega lahko beremo knjigo, pišemo dnevnik ali se preprosto sprostimo. Raziskave pravijo, da se kakovost spanja izboljša že po nekaj dneh, ko zmanjšamo večerno gledanje v ekran.
Bistvo je v ravnovesju. Zasloni so nepogrešljiv del sodobnega življenja – služba, študij, druženje in celo sprostitev se pogosto vrtijo okoli njih. Toda ravno zato je pomembno, da se zavestno odločimo, koliko časa jim želimo nameniti v prostem času. Nekaj uric serij in malo Instagrama res ne bo škodilo, a ko zaslon postane glavni “prosti čas”, je morda čas, da se zazremo stran – v knjigo, v naravo ali pa v pogovor z ljudmi, ki jih imamo radi.
Foto: Freepik
Morda vas zanima tudi
Objava Ste tudi vi ves čas pred zaslonom? Koliko je še zdravo je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)