Ste slišali, kaj se dogaja pri Sevnici? Občini grozi 3-milijonska tožba

Investitor in občina z različnima razlagama, postopki še niso zaključeni.

KRMELJ – Poslovna cona Krmelj v Občini Sevnica, ki je bila zamišljena kot razvojna priložnost za lokalno gospodarstvo, se je znašla v središču zapletenega spora. Na eni strani investitor, ki občini očita veliko poslovno škodo, na drugi Občina Sevnica, ki očitke zavrača in odgovornost deloma pripisuje tudi ravnanju investitorja. V ozadju so vprašanja poplavne ogroženosti, komunalne opremljenosti in stare infrastrukture, odkrite šele med gradnjo.

Kako se je projekt v Krmelju zapletel …

Območje poslovne cone v Krmelju je bilo za razvoj poslovnih dejavnosti opredeljeno že leta 2007 z občinskim lokacijskim načrtom. Takratni cilj občine je bil jasen: ustvariti pogoje za širitev podjetništva, privabiti investicije in spodbuditi gospodarski razvoj območja.

Projekt, ki naj bi predstavljal priložnost za lokalno skupnost, pa se je z leti zapletel. V ospredju so danes vprašanja, povezana z možnostmi gradnje, komunalno opremljenostjo in stanjem infrastrukture na območju poslovne cone.

Po njegovih pojasnilih je projekt prerasel v spor, ki vključuje tudi zahtevek za povrnitev škode v večmilijonskem znesku, konkretno naj bi bil zoper Občino Sevnica vložen odškodninski zahtevek v višini približno 3,25 milijona evrov. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, bi to lahko pomenilo eno največjih finančnih obremenitev občinskega proračuna v zadnjih letih. Na drugi strani Občina Sevnica poudarja, da je v vseh fazah postopkov ravnala skladno z zakonodajo in da razlogi za zaplete niso enostranski.

Predvideno območje Poslovne cone Krmelj, ki je predmet spora.

Primer tako odpira širše vprašanje: kako lahko projekt, ki je bil zamišljen kot razvojna priložnost, v praksi preraste v dolgotrajen spor z visokimi finančnimi vložki in nejasnim razpletom.

Investitor opozarja na omejitve in dodatne zaplete

Kako je prišlo do zapletov, si strani razlagata različno. Investitor navaja, da se je celotna zgodba začela leta 2022, ko je investitor na podlagi uradne lokacijske informacije kupil zemljišča v Poslovni coni Krmelj. Lokacijska informacija je po navedbah virov potrjevala, da gre za zazidljivo zemljišče.

Investitor zatrjuje, da so se ključne težave pojavile v fazi priprave projektne dokumentacije, ko naj bi dodatne strokovne zahteve in ugotovitve pomembno vplivale na možnosti gradnje na območju. V ospredju so vprašanja poplavne ogroženosti, kasneje odkrite infrastrukture ter poteka upravnih postopkov, ki naj bi vplivali na časovnico in izvedljivost projekta. Po njegovih pojasnilih naj bi bile omejitve povezane tudi z vodotokom Hinja, ki poteka v neposredni bližini območja in vpliva na določanje poplavne ogroženosti.

Levi pritok reke Hinje pri Poslovni coni Krmelj.

Investitor ob tem poudarja, da je zemljišča kupil z namenom izvedbe poslovne investicije in razvoja dejavnosti na območju poslovne cone, na podlagi uradne lokacijske informacije, ki je potrjevala zazidljivost zemljišča. Šele kasnejša strokovna študija je pokazala, da del območja posega v poplavno cono, kar je pomenilo izgubo več potencialnih gradbenih parcel. Po njegovih navedbah se je projekt namreč začel zapletati, ko je bilo v postopku priprave dokumentacije zahtevano dodatno preverjanje hidroloških razmer. Starejša hidravlično-hidrološka študija naj bi bila izdelana že leta 2011. V dokumentaciji investitorjeve strani so se razmere spremenile po poplavah leta 2021, ko naj bi bile na podlagi strokovnih podlag določene strožje omejitve glede gradnje na delu območja, zlasti na južnem delu poslovne cone in so se pogoji spremenili. V dokumentu, ki ga je v uredništvo posredovala investitorjeva stran, je namreč navedeno, da je nova hidravlično-hidrološka študija pokazala, da del zemljišč posega v poplavno območje, kar naj bi bistveno omejilo možnosti gradnje.

Investitor trdi, da naj bi dodatne omejitve izhajale tudi iz vodotoka Štebuh, ki naj bi vplival na pogoje gradnje na območju poslovne cone. V dokumentaciji investitorjeve strani je navedeno, da ta vodotok v prvotni lokacijski informaciji ni bil jasno razviden oziroma evidentiran na način, ki bi omogočal realno oceno vpliva na načrtovano investicijo. Njegov pomen naj bi postal izrazitejši šele v kasnejših fazah postopkov, zlasti v povezavi z novo hidravlično-hidrološko študijo.

Zapleti naj bi se besedah investitorja nadaljevali tudi v kasnejši fazi projekta. Ob začetku gradbenih del naj bi bila na terenu odkrita dotrajana kanalizacijska infrastruktura z industrijskim izpustom, ki po njegovih navedbah ni bila evidentirana v javnih evidencah ali projektni dokumentaciji. Šlo naj bi za stare kanale, ki potekajo z občinskega zemljišča in nato prečkajo gradbeno parcelo, kjer je bila načrtovana gradnja. Investitor zagovarja dejstvo, da infrastruktura poteka z občinskega zemljišča neposredno čez gradbeno parcelo, kar odpira dodatna vprašanja o odgovornosti in nadzoru nad infrastrukturo na območju poslovne cone. Zaradi navedenega naj bi bila gradnja začasno ustavljena, investitor pa opozarja na dodatne stroške in zamude. Poudarja, da se je moral pri navedenem projektu najprej soočati s poplavnim območjem, nato z dodatnim vodotokom, na koncu pa še z neevidentirano in dotrajano infrastrukturo.

Investitor v svojih dopisih izpostavlja tudi dolgotrajnost postopkov, vprašanja glede komunalnega opremljanja ter negotovost pri nadaljnjih korakih projekta. Po njegovem mnenju so se posamezni zapleti skozi čas nalagali, kar naj bi vplivalo tudi na ekonomsko izvedljivost investicije.

V igri je 3,25 milijona evrov morebitne obremenitve proračuna

Kot pravi investitor, je projekt zaradi vseh navedenih okoliščin prerasel v spor, ki vključuje tudi zahtevek za povrnitev škode. Vložen naj bi bil odškodninski zahtevek v višini približno 3,25 milijona evrov in če bi sodišče zahtevku ugodilo, bi lahko posledice nosil občinski proračun in s tem občani.

Na občini poudarjajo zakonitost postopkov

Na Občini Sevnica odgovarjajo, da so postopki potekali zakonito in skladno z veljavno zakonodajo. Obenem zatrjujejo, da je nerealizirana ureditev in vzpostavitev poslovne cone v Krmelju dodatna izguba ne samo za Občino Sevnica, ampak za celotno lokalno skupnost.

Krmelj v občini Sevnica, vir: Google maps, posnetek zaslona.

Poudarjajo, da je bil prostorski akt za območje sprejet že leta 2007, pri čemer so bile že takrat izdelane strokovne podlage, vključno s hidrološko-hidravlično analizo. Po njihovih navedbah je bilo območje poslovne cone načrtovano skladno z veljavnimi predpisi, z namenom razvoja poslovnih dejavnosti. Ob tem občina posebej poudarja, da je bila že v postopku priprave občinskega lokacijskega načrta izdelana tudi hidrološko-hidravlična analiza potoka Hinje, namenjena ugotavljanju poplavne ogroženosti območja. S tem želi pokazati, da vprašanje vodnih razmer na tem območju ni bilo odprto šele v kasnejših fazah projekta.

Občina navaja, da je zemljišča na območju poslovne cone začela odkupovati leta 2022 z namenom ureditve gradbenih parcel in komunalne infrastrukture. Del zemljišč je bil nato investitorju prodan v postopku javne dražbe, pri čemer poudarjajo, da je bil investitor seznanjen, da območje ni komunalno opremljeno.

Zemljišče je bilo prodano po načelu »videno-kupljeno«, občina pa kot prodajalec po lastnih navedbah ne odgovarja za morebitne stvarne ali pravne pomanjkljivosti. Ob tem dodajajo, da je bila investitorju posredovana tudi lokacijska informacija z osnovnimi podatki o območju. Iz občinske časovnice izhaja tudi, da je bila lokacijska informacija za prodano parcelo izdana 20. oktobra 2022, investitorju pa posredovana naknadno v sklopu prodajne dokumentacije. To odpira dodatno vprašanje, katere informacije je imel investitor dejansko na voljo že pred samim nakupom zemljišča.

Pomemben del zapletov občina pripisuje tudi poteku nadaljnjih postopkov. Po njihovih navedbah je investitor v različnih fazah spreminjal svoja stališča glede komunalnega opremljanja, plačila komunalnega prispevka in izvedbe infrastrukture, kar naj bi vplivalo na dinamiko projekta.

Zapleti pri komunalnem prispevku

Kot poudarjajo na občini, je bil investitor z obveznostmi glede komunalnega prispevka seznanjen, vendar naj bi v določenih fazah prihajalo do zamikov, povezanih z neporavnanimi obveznostmi ali nerešenimi postopki. To naj bi vplivalo tudi na izdajo gradbenega dovoljenja.

Po navedbah občine je bila vloga za gradbeno dovoljenje dvakrat zavrnjena zaradi neplačila komunalnega prispevka, in sicer konkretno naj bi bila aprila 2024 prvič zavrnjena zaradi pomanjkljive dokumentacije in neplačila komunalnega prispevka, drugič pa novembra 2024 ponovno zaradi neplačanega komunalnega prispevka. Šele maja 2025 je bilo za del projekta izdano gradbeno dovoljenje.

Kljub zapletom je bilo po besedah občine v letu 2025 za del projekta torej izdano gradbeno dovoljenje, kar po njihovem mnenju kaže, da gradnja na območju ni bila v celoti onemogočena.

Kanal ni bil v uradnih evidencah

Poseben zaplet predstavlja kanalizacijska infrastruktura, odkrita med gradbenimi deli. Občina poudarja, da je investitorja že septembra 2022 obvestila, da na območju poslovne cone ni evidentirane ali zgrajene javne kanalizacije. Pozneje, po inšpekcijskem nadzoru, pa naj bi bilo ugotovljeno, da je bila odkrita infrastruktura zgrajena pred približno 50 leti in da ni bila vpisana v kataster gospodarske javne infrastrukture. Po njihovem mnenju zato vprašanje neevidentirane infrastrukture ni bilo odprto šele ob začetku gradbenih del.

Občina torej navaja, da ta infrastruktura ni bila evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture, da ni v njeni lasti in da z njo ne upravlja javno komunalno podjetje. Po njihovih navedbah naj bi bila zgrajena že pred več desetletji.

Navajajo tudi, da je do poškodbe kanala prišlo med izvajanjem gradbenih del, pri čemer odgovornost za nastalo škodo zavračajo. Kljub temu poudarjajo, da so po zaznavi težav pristopili k razjasnjevanju dejanskega stanja, sodelovanju z inšpekcijskimi službami ter iskanju rešitev.

Na drugi strani investitor opozarja, da je prav ta kanalizacijska infrastruktura pomembno vplivala na potek projekta in nadaljevanje gradnje.

Vprašanja, na katera še ni odgovorov

Čeprav sta obe strani predstavili obsežna pojasnila, ostaja več ključnih vprašanj odprtih.

V ospredju je predvsem vprašanje, katere omejitve so bile investitorju dejansko znane ob nakupu zemljišča in v kolikšni meri so bile razvidne iz uradnih dokumentov. Ključno je tudi, kaj je bilo natančno zapisano v lokacijski informaciji ter ali je ta investitorju omogočala realno oceno možnosti gradnje.

Ob tem se odpira tudi vprašanje časovnega neskladja: če so se pogoji glede poplavne ogroženosti spremenili po poplavah leta 2021, v kolikšni meri so bile te spremembe že upoštevane v uradnih dokumentih, na podlagi katerih je investitor leta 2022 kupil zemljišče.

Pomembno vprašanje ostaja tudi, ali je bila poplavna ogroženost območja dovolj jasno opredeljena že v času načrtovanja projekta oziroma ali so se pogoji po letu 2021, ko so območje prizadele poplave, spremenili na način, ki je vplival na nadaljnje odločitve.

Nejasnosti ostajajo tudi glede infrastrukture, odkrite med gradnjo. Odprto je vprašanje njenega pravnega statusa, odgovornosti za njeno vzdrževanje ter razloga, zakaj takšen objekt ni bil evidentiran v uradnih evidencah.

Med odprtimi vprašanji ostaja tudi vloga vodotoka Hinja pri določanju poplavne ogroženosti območja, saj se strani v svojih pojasnilih do tega vprašanja ne opredeljujejo enako natančno.

Poleg tega ostaja odprto, v kolikšni meri so na potek projekta vplivali upravni postopki, časovnica odločanja ter ravnanja obeh strani. V praksi se namreč takšni projekti pogosto zapletejo prav na presečišču med zakonodajo, strokovnimi podlagami in izvedbenimi odločitvami.

Odgovori na ta vprašanja bodo ključni za razumevanje, ali gre predvsem za posledico spremenjenih okoliščin, pomanjkljivih informacij ali kombinacijo več dejavnikov.

Za zdaj brez končnega razpleta

Postopki, povezani s projektom, še niso zaključeni, prav tako pa za zdaj ni jasno, kako se bo spor med investitorjem in občino razpletel.

Primer poslovne cone v Krmelju tako presega zgolj en investicijski projekt. Odpira širša vprašanja o upravljanju prostora, odgovornosti pri razvoju poslovnih con ter sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem. Hkrati pa opozarja tudi na pomen jasnih informacij in usklajenosti med različnimi deležniki pri načrtovanju in izvedbi tovrstnih projektov.

Gre za primer, ki lahko vpliva tudi na prihodnje investicije v podobnih poslovnih conah, saj odpira vprašanje, kako predvidljivi in jasni so pogoji za investitorje v praksi.

Za lokalno okolje ima zgodba še dodatno težo. Poslovna cona, ki naj bi predstavljala priložnost za razvoj in nova delovna mesta, za zdaj ostaja nedokončana, njen potencial pa neizkoriščen.

Ker postopki še tečejo, dokončnega odgovora o odgovornosti in morebitnih finančnih posledicah za zdaj ni. Jasneje bo šele po zaključku upravnih in inšpekcijskih postopkov ter morebitnih sodnih odločitev.

Na Agencijo RS za okolje (ARSO) smo se z dodatnimi vprašanji obrnili tudi sami, vendar do objave članka odgovorov nismo prejeli, kljub temu da je zakonski rok za odgovor že potekel.

Na portalu bomo nadaljnji razvoj dogodkov spremljali in o novih dejstvih ter pojasnilih obveščali javnost.

Pripravil: N. Z.

Vir: Občina Sevnica, dokumentacija investitorja, lastno poročanje

The post Ste slišali, kaj se dogaja pri Sevnici? Občini grozi 3-milijonska tožba first appeared on NaDlani.si.