Ste pod stresom ali samo preveč priklopljeni? Razlika je manj očitna, kot se zdi

Da, tehnologija lahko povečuje stres, vendar ne sama po sebi. Večji problem so način uporabe, stalna dosegljivost, neprekinjena obvestila, pritisk hitrega odzivanja in dejstvo, da digitalna orodja pogosto brišejo mejo med delom, počitkom in spanjem. Raziskave kažejo, da je vpliv mešan: tehnologija lahko hkrati pomaga in škodi, pri čemer negativne posledice pogosteje občutijo ranljive skupine, mladostniki in ljudje v okolju “vedno dosegljiv”.

To pomeni, da odgovor ni preprost “da” ali “ne”. Tehnologija je lahko koristno orodje, a pod določenimi pogoji postane tudi stalen vir mikrostresa, razpršene pozornosti in duševne utrujenosti.

Pravo vprašanje zato ni le, koliko tehnologije uporabljamo, ampak kako, kdaj in za kaj jo uporabljamo.

Zakaj tehnologija pogosto deluje kot pospeševalec stresa?

Tehnologija redko ustvari stres iz nič. Pogosteje okrepi že obstoječe pritiske: preveč dela, premalo počitka, občutek, da moramo vse spremljati, in strah, da bomo kaj zamudili.

Foto: Stresiranje zaradi tehnologije

Poseben problem so digitalni sprožilci, ki prekinejo zbranost. Obvestila, odprti zavihki, klepetalne aplikacije in elektronska pošta ustvarjajo občutek nujnosti, tudi ko objektivno ni nič nujnega. Evropska komisija opozarja, da lahko pretiran in nenameren čas pred zasloni škodi duševnemu in telesnemu zdravju, problematične oblikovne rešitve, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje in potisna obvestila, pa uporabnika spodbujajo k daljši in težje nadzorovani uporabi.

Kdaj tehnologija stres dejansko povečuje?

Stres se najpogosteje poveča v treh okoliščinah:

• ko tehnologija prekinja spanec, počitek ali zbranost
• človek zaradi nje ostaja dosegljiv tudi zunaj delovnega časa
• uporaba postane kompulzivna in jo je težko omejiti

OECD v pregledu iz leta 2025 ugotavlja, da je povezava med časom pred zaslonom in blagostanjem zapletena, vendar so višje ravni osebne uporabe zaslonov povezane s slabšimi izidi počutja, posebej pri uporabi nad pet ur na dan. Hkrati poudarja, da so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so pomanjkanje spanja, nizka telesna aktivnost, osamljenost in finančne stiske. Tehnologija torej pogosto ni edini vzrok, je pa lahko pomemben del obremenitve.

Ali drži, da je problem samo v “preveč ekrana”?

Ne povsem. Sama količina časa pred zaslonom še ne pove dovolj.

WHO za Evropo poudarja, da so dokazi mešani in da ima lahko tehnologija tako pozitivne kot negativne učinke. Pomembni so vsebina, namen, starost uporabnika, psihično stanje, družinsko okolje in to, ali digitalna raba nadomešča spanje, gibanje ali odnose v živo. Povezava je tudi dvosmerna: slabše duševno počutje lahko poveča uporabo tehnologije, povečana uporaba pa lahko stanje še poslabša.

Mit: Vsaka digitalna uporaba je škodljiva.
Dejstvo: Škodljiva ni vsaka uporaba, bolj problematični so nekontrolirani vzorci, pretirana izpostavljenost in uporaba, ki izrine osnovne potrebe.

Kako tehnologija vpliva na delo in občutek, da nikoli nismo zares prosti?

Na delovnem mestu je digitalni stres pogosto zelo konkreten. Ne gre le za računalnik, temveč za kulturo stalne odzivnosti.

Foto: Digitalni stres na delovnem mestu

Eurofound ugotavlja, da so delavci, ki redno delajo na daljavo z uporabo digitalnih orodij, bolj verjetno izpostavljeni daljšemu delu od pogodbeno določenega. Skoraj petina vprašanih je poročala, da dela dodatne ure, ker so kontaktirani zunaj delovnega časa. Kar osem od desetih delavcev je navedlo, da redno prejema službena sporočila izven svojega delovnega časa.

To ni le organizacijska nevšečnost. Eurofound poroča tudi, da so zaposleni v podjetjih brez politike odklopa pogosteje navajali zdravstvene težave, kot so glavoboli, stres in anksioznost. V praksi to pomeni, da tehnologija postane problem takrat, ko delodajalec ali delovna kultura prek nje podaljšata delovni dan.

Kaj pa mladostniki in vsakdanja uporaba telefonov?

Pri mladih je slika še bolj občutljiva, ker digitalno okolje posega v razvoj navad, samopodobe, spanja in socialnih odnosov. WHO za Evropo je leta 2024 poročal, da se je delež mladostnikov z znaki problematične uporabe družbenih omrežij povečal s 7 odstotkov leta 2018 na 11 odstotkov leta 2022. Ob tem je 12 odstotkov mladostnikov kazalo tveganje za problematično igranje videoiger.

To ne pomeni, da je vsak telefon nevaren. Pomeni pa, da del mladih težje uravnava uporabo in že občuti negativne posledice. Pri tej skupini so še posebej pomembni spanec, primerjanje z drugimi, spletno nadlegovanje in občutek stalne socialne izpostavljenosti.

Kdaj je to res problem in kdaj le sprožilec?

Včasih je tehnologija res glavni problem. To velja, ko zaradi nje kronično spite manj, ne zmorete več daljše zbranosti, zanemarjate odnose ali odgovarjate na službena sporočila pozno v noč.

Foto: Tehnologija kot sprožilec stresa

Drugič pa je tehnologija predvsem sprožilec. Telefon ni jedro težave, ampak ventil za utrujenost, osamljenost, neurejeno delo ali občutek, da nikoli nimate miru. Človek poseže po zaslonu zato, ker je preobremenjen, nato pa ga prav ta navada še dodatno izčrpa.

Koristno vprašanje je: Ali bi me to motilo tudi, če bi bil moj dan sicer bolj urejen, spočit in manj prekinjan? Če je odgovor ne, potem tehnologija morda ni izvor problema, ampak ojačevalec.

Kaj če sem del težave tudi jaz?

To vprašanje ni obtožba, ampak preverjanje vzorca. Del digitalnega stresa nastane tudi zato, ker si sami otežimo meje: preverjamo pošto pred spanjem, puščamo vsa obvestila vključena, odgovarjamo takoj in brez premisleka, telefon pa uporabljamo kot privzeti pobeg pred nelagodjem.

Na notranji ravni je pomembno, koliko spimo, kako utrujeni smo in ali sploh še imamo čas brez dražljajev. Na zunanji ravni pa je pomembno, ali so pričakovanja v službi realna, ali so doma dogovori jasni in ali imamo pravico do odmora brez občutka krivde.

Razdražljivost ob telefonu je pogosto signal, ne dokaz osebne šibkosti. Včasih ena sama navada, na primer večerno drsenje po telefonu, prikriva širšo težavo: kronično preobremenjenost.

Kaj lahko naredim takoj, če imam občutek digitalnega stresa?

Najprej ni treba narediti digitalnega preobrata. Učinkovite so že manjše, merljive spremembe.

Poskusite to:

1. Izklopite nenujna obvestila za vsaj en teden.
2. Določite uro, po kateri ne preverjate službenih sporočil.
3. Telefon umaknite iz spalnice ali vsaj stran od postelje.
4. En del dneva namenite eni nalogi brez preklapljanja med aplikacijami.
5. Opazujte, ali vas bolj obremenjuje delo, družbena omrežja ali občutek stalne dosegljivosti.

Če se po teh spremembah spanec, zbranost ali razpoloženje opazno izboljšajo, je zelo verjetno, da je bil del stresa res povezan z načinom uporabe tehnologije.

Kaj je v slovenskem in evropskem kontekstu posebej pomembno?

Za bralca v Sloveniji je pomemben predvsem evropski okvir. Razprava o pravici do odklopa v EU ni modna tema, ampak odgovor na razširjeno kulturo stalne dosegljivosti. Evropske institucije in raziskovalne organizacije opozarjajo, da digitalizacija brez jasnih meja lahko slabša ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.

Foto: Oslabšanje ravnotežja zaradi digitalizacije

Pri mladih pa evropski okvir vse bolj poudarja zdravo rabo zaslonov, varnejše digitalne storitve in odgovornost platform. To pomeni, da vprašanje ni več samo osebna disciplina uporabnika, ampak tudi način, kako so digitalne storitve zasnovane.

Kaj si je vredno zapomniti?

Tehnologija ne povečuje stresa samodejno, ga pa lahko zelo učinkovito okrepi. Največje tveganje nastane, ko digitalna orodja posežejo v spanec, meje med delom in prostim časom ter občutek notranjega miru. Najbolj uporaben odgovor zato ni “manj tehnologije za vsako ceno”, temveč bolj jasna pravila uporabe, več odklopa in manj stalne dosegljivosti.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO Europe, Evropska komisija, Eurofound, OECD, PubMed, Magnific, Pexels