Ste delali prek študentskega servisa? Tako se vam delo upošteva pri upokojitvi

Delo prek študentske napotnice se ne šteje v delovno dobo, vendar se upošteva pri pokojninski dobi. Posameznik lahko tako že pred prvo redno zaposlitvijo pridobi več mesecev ali celo let pokojninske dobe.

Študentsko delo se šteje v pokojninsko dobo

Študentsko delo za številne mlade ni le priložnost za pridobivanje prvih delovnih izkušenj, temveč tudi pomemben vir dohodka za kritje stroškov študija in vsakdanjega življenja. Ob tem se številni sprašujejo, ali se jim leta dela prek študentske napotnice upoštevajo tudi pri upokojitvi. Odgovor je pritrdilen, vendar je treba razlikovati med delovno in pokojninsko dobo.

Dijaki in študentje z delom prek študentske napotnice ne pridobivajo delovne dobe, saj niso zaposleni v rednem delovnem razmerju. Pridobivajo pa zavarovalno dobo, ki je del pokojninske dobe in se upošteva pri ugotavljanju pogojev za upokojitev.

Ko se bo posameznik upokojeval, se mu bo pokojninska doba, pridobljena s študentskim delom, prištela k pokojninski dobi iz poznejše redne zaposlitve. Če bi denimo pred prvo zaposlitvijo s študentskim delom pridobil tri leta pokojninske dobe, bi se mu ta tri leta upoštevala pri skupnem seštevku. Ob izpolnjevanju vseh drugih zakonskih pogojev bi za skupno 40-letno pokojninsko dobo potreboval še približno 37 let redne zaposlitve.

Delovna in pokojninska doba nista enaka pojma

Pojma delovna in pokojninska doba se v javnosti pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar nimata enakega pomena. Delovna doba se nanaša na obdobje dela v rednem delovnem razmerju, medtem ko pokojninska doba vključuje različna obdobja, ki se upoštevajo pri pridobitvi pravice do pokojnine.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pojasnjuje, da pokojninska doba zajema zavarovalno in posebno dobo. Zavarovalna doba praviloma vključuje obdobja, za katera so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mednje se uvršča tudi študentsko delo, opravljeno prek veljavne napotnice.

Prispevek se odvede od bruto zaslužka

Študentsko delo je od 1. februarja 2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od bruto zaslužka dijaka oziroma študenta se trenutno odvede 13,95 odstotka prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav zaradi plačevanja tega prispevka se študentsko delo všteva v pokojninsko dobo. Minimalna urna postavka za študentsko delo od 5. februarja 2026 znaša 8,98 evra bruto oziroma 7,73 evra neto. Razlika med bruto in neto zneskom predstavlja prispevek, ki se nakaže v pokojninsko blagajno.

Pri izračunu pokojninske dobe ni pomembno, koliko ur je dijak ali študent opravil, temveč kolikšen skupni bruto zaslužek je prejel. Za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji se mu prizna en mesec zavarovalne dobe. Če letni zaslužek ne doseže tega zneska, se doba izračuna sorazmerno. Posamezniku se lahko v enem koledarskem letu prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe, tudi če je s študentskim delom zaslužil več. Izračun se opravi naknadno, praviloma v naslednjem koledarskem letu, ko so znani vsi podatki o prejemkih in povprečni plači. Evidenco o pridobljeni pokojninski dobi vodi ZPIZ.

Študentje povprečno pridobijo manj kot tri mesece na leto

Po podatkih iz letnega poročila ZPIZ je leta 2025 študentsko delo opravljalo 105.463 dijakov in študentov, za katere so bili plačani prispevki. Posameznik je v povprečju pridobil dva meseca in 20 dni pokojninske dobe. Leta 2024 je študentsko delo opravljalo 103.089 ljudi, ki so v povprečju pridobili dva meseca in 18 dni pokojninske dobe.

Posamezniki, ki med šolanjem delajo pogosteje ali več let, lahko tako že pred prvo redno zaposlitvijo pridobijo več let pokojninske dobe. Ta doba se ne izgubi, temveč ostane zabeležena v evidenci ZPIZ in se upošteva ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev.

Delo brez napotnice se ne upošteva

Pokojninska doba se prizna le za študentsko delo, ki je opravljeno prek veljavne študentske napotnice in za katero so bili plačani prispevki. Plačilo na roke brez napotnice se v uradnih evidencah ne zabeleži, zato posamezniku ne prinaša pokojninske dobe ali drugih pravic, povezanih z uradno opravljenim delom. Pri sindikatu Mladi plus opozarjajo, da nekateri mladi zaradi finančne stiske še vedno sprejmejo delo brez napotnice. S tem ne izgubijo le dela socialne varnosti, temveč tudi pokojninsko dobo, ki bi jo sicer pridobili s plačanimi prispevki.

Datum upokojitve je odvisen tudi od drugih pogojev

Pridobljena pokojninska doba še ne pomeni, da se bo posameznik lahko samodejno upokojil takoj, ko bo skupno dosegel 40 let. Datum upokojitve je odvisen tudi od zahtevane starosti in drugih pogojev, določenih z veljavno pokojninsko zakonodajo. Podatek o že pridobljeni pokojninski dobi lahko posameznik preveri pri ZPIZ. Pri tem je treba upoštevati, da podatki za tekoče leto še niso vključeni, saj se izračun opravljenega študentskega dela praviloma izvede na začetku naslednjega leta.

Vir: RTV Slovenija, ZPIZ, e-Študentski Servis

Napisal: K. J.

<p>The post Ste delali prek študentskega servisa? Tako se vam delo upošteva pri upokojitvi first appeared on NaDlani.si.</p>