Stavbna dediščina med varovanjem, uporabo in preobrazbo

Ne le gradovi, dvorci in cerkve ali stavbe premožnega meščanskega sloja, oblikovane s svinčniki znanih arhitektov in stavbenikov, ne le arheološka najdišča, parki, vrtovi in industrijski kompleksi, tudi skromna in anonimna arhitektura ruralnega prostora zarisuje zemljevid prepoznavnosti arhitekturnih in kulturnih pokrajin Slovenije. Osnovo za seznanitev z raznolikostjo nepremične kulturne dediščine ponuja register nepremične kulturne dediščine, ki je v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Vanj je vpisanih okrog 31.000 enot različnih zvrsti. Med njimi je t. i. ljudsko stavbarstvo, ki odseva način življenja in gospodarjenja bodisi bolj premožnega kmeta ali obrtnika bodisi manj premožnega družbenega sloja prebivalstva pretežno 19. stoletja. Etnološki raziskovalni vidik odstira družbeni in identitetni kontekst stavbne dediščine, ki je plod številnih obrtnih znanj in rokodelskih veščin, znanj o naravi in ustreznih lokalnih gradivih, ki govori o medgeneracijskem sodelovanju, življenju v s...