Sredi mesta in vsem na očeh – šeriatsko sodišče

Marca letos je bila v Padovi (via Armistizio 13) ustanovljena organizacija Camera Arbitrale Islamica Italiana. Na spletni strani se predstavlja s sloganom »Vaša pot do islamske pravičnosti v Italiji«. V statutu govori o »italijanski islamski skupnosti« in z Milanom kot sedežem arbitraže predvideva oddelke po vsej državi, poroča Il Giornale.

Italijanski mediji organizacijo zelo neposredno imenujejo »tribunale sciaraitico« (šeriatsko sodišče). Padovski tožilec je že začel preiskavo, z zadevo je obveščen tudi Evropski parlament.

Susanna Ceccardi, podpredsednica skupine Patrioti za Evropo, je na obstoj šeriatskega sodišča opozorila v Strasbourgu in pozvala k prenehanju evropskega financiranja organizacij, povezanih z islamističnim aktivizmom (med njimi FEMYSO in ENAR). Pojav je označila za »islamistični vdor od znotraj«.

Il Giornale poudarja, da šeriat ni zgolj zasebno razsojanje, temveč celovit pravni sistem. Navaja koranske verze (5:44 in 5:48), po katerih se lahko sodi le po zakonodaji, ki je bila razodeta Alahu. Islamski priročnik, potrjen s strani univerze Al-Azhar, šeriat opredeljuje kot popoln pravni red, ki ureja družinske, civilne, kazenske in gospodarske zadeve. In šeriatska sodišča so zgodovinsko edina pravna oblast muslimanov od Mohamedovega časa naprej.

Podoben vzorec obstaja že v Veliki Britaniji, kjer šeriatski sveti delujejo od zgodnjih 80. let 20. stoletja. Muslim Arbitration Tribunal (2007) razsoja »v skladu z islamskim svetim zakonom«. Nigel Farage je leta 2015 govoril o približno 80 šeriatskih sodiščih. Britanska država trdi, da gre za prostovoljno arbitražo, podvrženo nadzoru civilnih sodišč, v praksi pa naj bi bila ta kontrola zgolj formalnost.

Članek povezuje italijanski primer z izjavami imamov na Zahodu. MEMRI in RAIR Foundation dokumentirata pridige, v katerih se odkrito govori o vzpostavitvi islamske države (v Severni Ameriki do leta 2050), o izvrševanju kazni, kot so kamenjanje in smrt za odpadništvo, ter o tem, da je človeška zakonodaja v nasprotju s šeriatom. Avtor članka trdi, da se islam ne asimilira v sekularni pravni red, temveč vzpostavlja lastnega in postopoma nadomešča obstoječi.

Ustanovitev šeriatskega arbitražnega sodišča v Padovi ni osamljen primer, temveč del širšega procesa, v katerem se v Evropi oblikuje vzporedni pravni sistem. To postavlja temeljno vprašanje suverenosti: kdo ima zadnjo besedo – država ali tisti, ki trdijo, da sodijo v imenu Allaha.

J.B.