Srečanje pri Prežihovi bajti je bilo letos posvečeno 65. obletnici bralne značke

Ob obletnici rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893-1950), 10. avgusta, Koroški pokrajinski muzej vsako leto na Preškem vrhu nad Kotljami pripravi tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Srečanje posveti določeni temi, letos 65. obletnici podelitve prve bralne značke.

Bralno značko, ki spodbuja k branju, sta na prevaljski osnovni šoli v šolskem letu 1960/1961 osnovala učitelj slovenščine Stanko Kotnik in takratni ravnatelj šole in pisatelj Leopold Suhodolčan.

Prve bralne značke, takrat imenovane Prežihove bralne značke, je mladim bralcem podelil pisatelj France Bevk 22. maja 1961 na Prevaljah. Prežihovi so sledile druge značke, branje zanje se je v 60. in 70. letih minulega stoletja razširilo na vso Slovenijo in tudi širše, danes pa poteka pod okriljem Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Eden od nekdanjih predsednikov omenjenega društva je pisatelj in dramatik Partljič, ki bo osrednji gost drevišnjega srečanja pri Prežihovi bajti. Pogovor s Partljičem, ki je lani tudi izdal roman z naslovom Voranc, bo vodila Darka Tancer – Kajnih. Kulturni program prireditve bosta soustvarjala glasbenika Lucija Štrekelj in Dejan Dimec.

Prežihov oče je bajto, v kateri je od leta 1979 urejen spominski muzej, po večletnem najemu drugega bivališča na kmetiji pri Prežihu odkupil leta 1911 in tako končno dosegel, kar si je pred tem dolgo želel, da ima družina lasten dom. Prežihova bajta torej ni pisateljeva rojstno hiša, kot marsikdo zmotno misli, ampak je prvi lastni dom Kuharjevih, v katerega so se preselili, ko je bil Prežih že polnoleten.

Spominski muzej Prežihova bajta na Preškem Vrhu je bil odprt oktobra 1979, del spominskega območja pa je tudi mogočni Batičev bronasti kip Prežihovega Voranca s pogledom proti Kotljam.

C. R., STA