Sprožilne točke: Skriti krivci za glavobol

Glavobol je ena najpogostejših nadlog sodobnega človeka. Pogosto ga povezujemo s stresom, utrujenostjo, dehidracijo ali preveliko količino dela pred računalnikom. A za bolečino v glavi se pogosto skriva še en manj znan, a zelo pogost krivec – sprožilne točke. To so drobna, občutljiva mesta v mišicah, ki ob pritisku povzročijo bolečino in se lahko odražajo tudi na povsem drugem delu telesa, denimo kot glavobol.

Terapija sprožilnih točk je ena izmed tehnik, ki v zadnjih letih pridobiva na prepoznavnosti. Gre za usmerjen pritisk na specifična mesta v mišicah, s katerim se sprosti napetost in zmanjša bolečina. Ko so sprožilne točke aktivne, se lahko bolečina projicira navzgor proti lobanji, sencam ali celo očem. Terapevtski dotik, usmerjen na pravo mesto, tako pogosto prinese olajšanje tudi takrat, ko običajne metode proti glavobolu ne pomagajo.

Eden najpogostejših virov težav so trapezne sprožilne točke. Trapezna mišica se razteza od zatilja čez ramena in vse do sredine hrbta. Ko se v njej pojavijo sprožilne točke, se bolečina pogosto širi proti zadnjemu delu glave in naprej proti sencem. To je tisti značilni občutek pritiska, ki ga mnogi opišejo kot „obroč“ okoli glave.

Simptomi sprožilne točke trapezne mišice

Med značilnimi simptomi sprožilne točke v trapezni mišici so:

• občutek teže in pritiska v zatilju,
• bolečina, ki se širi proti sencam,
• občutek otrdelosti v ramenih in vratu,
• občutljivost ob dotiku mišice.

Masaža, nežno raztezanje in toplota so pogosto prvi ukrepi, ki pomagajo zmanjšati napetost v trapezni mišici in s tem tudi omiliti glavobol.

Drug pogosto spregledan vir bolečin so sternokleidomastoidne sprožilne točke. Sternokleidomastoidna mišica (pogosto okrajšano SCM) poteka vzdolž sprednje strani vratu, od ključnice do za ušesom. Ko so v tej mišici aktivne sprožilne točke, lahko povzročijo precej raznolike simptome – od glavobola na čelu do bolečine okoli oči ali celo občutka vrtoglavice.

Simptomi sprožilne točke sternokleidomastoida

Najpogostejši znaki, ki kažejo na aktivno sprožilno točko v sternokleidomastoidni mišici, so:

• bolečina na čelu ali okoli očesa,
• občutek pritiska za ušesom,
• težave z ravnotežjem,
• občutljivost v vratu.

Ker je sternokleidomastoid ena ključnih mišic, ki sodeluje pri gibanju glave, se zaradi sodobnega načina življenja – veliko sedenja, gledanja v telefon ali računalnik – hitro znajde pod obremenitvijo.

Sekundarne sprožilne točke, ki povzročajo glavobole

Poleg primarnih sprožilnih točk, kot sta trapezna in sternokleidomastoidna mišica, se pogosto pojavijo tudi sekundarne sprožilne točke. Te nastanejo kot posledica kompenzacije – ko je ena mišica preobremenjena, začnejo sosednje mišice prevzemati del njenega dela. To vodi v dodatno napetost in nove boleče točke. Posledica je še trdovratnejši glavobol, ki se pogosto vrača kljub zdravilom ali počitku.

Sekundarne sprožilne točke se lahko pojavijo v mišicah vratu, ramen ali celo v čeljusti. Prav zato se terapija sprožilnih točk ne osredotoča le na eno mesto, temveč obravnava celoten sklop mišic, ki sodelujejo pri drži in gibanju glave.

Ko masaža postane rešitev

Za mnoge, ki trpijo zaradi pogostih glavobolov, se je prav masaža sprožilnih točk izkazala za pravo olajšanje. Cilj ni le lajšanje trenutne bolečine, ampak tudi dolgoročno zmanjšanje mišične napetosti. Redna terapija pripomore k boljši drži, manjši občutljivosti na stres in s tem k manj pogostim glavobolom.

Čeprav je priporočljivo, da sprožilne točke najprej obravnava strokovnjak, se lahko naučimo tudi preprostih tehnik samomasaže. Z nežnim pritiskom na boleče točke v vratu in ramenih lahko že sami občutimo, kako se napetost postopoma sprošča.

Sprožilne točke za glavobol nas tako učijo, da bolečina pogosto ne prihaja od tam, kjer jo čutimo, temveč iz globljih plasti mišic. Ko razumemo ta mehanizem, postane jasno, zakaj zgolj tableta proti bolečini pogosto ni dovolj – potrebno je sprostiti vir napetosti. In prav tu ima svoje mesto terapija sprožilnih točk: naraven, celosten pristop, ki povezuje znanje o telesu in moč dotika.

Anja Kadič

Foto: Freepik

Objava