Spremembe pri dedovanju: zapuščinske postopke bi vodili notarji, krog nujnih dedičev bi zožili

Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o dedovanju, ki prinaša več pomembnih sprememb.

Med drugim predvideva, da bi zapuščinske postopke v večji meri vodili notarji, zožil bi se krog nujnih dedičev, ukinili pa bi tudi sodne oporoke. O predlogu je mogoče podati pripombe do 1. novembra.

Kot poročajo Slovenske novice, bi se zapuščinski postopek tudi po novi ureditvi začel po uradni dolžnosti na sodišču. Sodišče bi najprej na podlagi dokumentacije ugotovilo pristojnost, nato pa bi po prejemu smrtovnice za nadaljnje vodenje postopka pooblastilo notarja. Notar bi v takšnem postopku nastopal kot sodni pooblaščenec, postopek pred njim pa bi potekal po enakih pravilih kot pred sodnikom.

Notar bi ugotavljal dediče in zapuščino

Notar bi moral opraviti potrebne poizvedbe o dedičih in premoženju, ki sestavlja zapuščino. Ko bi ugotovil, kdo ima pravico do dediščine, bi izdal sklep o dedovanju in upravičene osebe razglasil za dediče. Stranke bi imele možnost ugovora zoper takšen sklep. O ugovoru bi odločalo zapuščinsko sodišče, ki je notarja pooblastilo za vodenje postopka. Če bi sodišče ugovoru ugodilo, bi lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo ugotovljene napake in izdalo sklep o dedovanju. Stroške uspešnega ugovora bi moral stranki povrniti notar. Sodišče bi obenem ohranilo nadzor nad notarjevim delom v konkretnem zapuščinskem postopku. Ob ugotovljenih kršitvah bi lahko o njih obvestilo ministrstvo za pravosodje in Notarsko zbornico Slovenije.

Manj ljudi bi lahko uveljavljalo nujni delež

Druga pomembna predlagana sprememba se nanaša na krog nujnih dedičev. Po trenutno veljavni ureditvi so med nujnimi dediči pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši ter zakonec. Dedje in babice ter bratje in sestre pokojnika so lahko nujni dediči pod posebnimi pogoji – če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Predlog novele bi prav to zadnjo skupino, tako imenovane relativne nujne dediče, črtal. Dedje, babice, bratje in sestre tako po predlagani spremembi ne bi več sodili v krog nujnih dedičev. Ministrstvo spremembo med drugim utemeljuje z današnjo ureditvijo socialnega varstva, ki posamezniku zagotavlja preživetveni minimum.

Poslovili bi se tudi od sodne oporoke

Predlagana je še ena večja sprememba – ukinitev sodne oporoke. Ministrstvo ocenjuje, da ureditev, po kateri pri sestavi takšne javne oporoke sodeluje sodišče, ni več potrebna. Že zdaj namreč obstaja notarska oporoka, ki ima tako kot sodna oporoka učinke javne listine. Če bo novela sprejeta v predlagani obliki, bi zato institut sodne oporoke ukinili, možnost sestave javne oporoke pri notarju pa bi ostala.

Pomembno je poudariti, da gre za predlog zakonskih sprememb in ne za že veljavno novo ureditev. Predlog je trenutno v javni razpravi, pripombe nanj pa je mogoče podati do 1. novembra 2026.

The post Spremembe pri dedovanju: zapuščinske postopke bi vodili notarji, krog nujnih dedičev bi zožili appeared first on Lokalec.si.