Spremembe pokojninske zakonodaje: Kaj nam pripravljajo?

“To ni pokojninska reforma, ampak kljukica, ki je nujna, da Bruselj odkleni EU sredstva. Neresno je predlagati spremembe, ki bodo začele veljati čez 10 let. Dejstvo pa je, da ima vladajoča koalicija namen znižati pokojnine. Ker v vladi vedo, da bodo pokojnine z njihovimi predlogi nižje, upokojencem v zameno ponujajo 150 evrov tolažilne nagrade.”

Tako je zadnja dogajanja okrog spremembe pokojninske zakonodaje komentirala evropska poslanka Romana Tomc, sicer dobra poznavalka tudi pokojninske problematike. In ni razloga, da ji ne bi verjeli.

Upokojitvena starost in obdobje za izračun osnove bosta daljši

Sprva so v vladi spremembe pripravljali v tajnosti. Zdaj so jih morali dati na plano, saj je s tem povezano tudi črpanje evropskih sredstev. Spremembe na pokojninskem področju je po nekaterih podatkih nujno treba sprejeti do junija letos, če vlada ne želi izgubiti pomembnega dela evropskih sredstev.

Tako so v zadnjem času potekala dogovarjanja s socialnimi partnerji (gospodarstvom in sindikati). Nekatere spremembe so bile znane ža lani, pred evropskimi volitvami, vendar so jih na ministrstvu pri Luki Mescu skrivali, kot največjo tajno. Da si ne bi škodili na volitvah. Jutri, v ponedeljek, pa naj bi socialni partnerji (vlada, gospodarstvo, sindikati) podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele, kakor so to sporočili prek medijev. Za zdaj znani podatki so naslednji:

Pogoj starosti: Zahtevana upokojitvena starost naj bi se postopno od leta 2028 podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.

Pogoj starosti: zahtevana upokojitvena starost naj bi se postopno od leta 2028 podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.

Obdobje za izračun pokojninske osnove: po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, bi od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja, vendar bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.

Že iz tega je razvidno, da bodo pokojnine v prihodnje nižje. Na to kaže upoštevanje 40 let zavarovalne dobe (včasih 18, zdaj 24). Ne glede na to, da naj bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanja izločili, pa je jasno, da plače zaposlenih niso enakomerne preko celotne delovne dobe. To je dosedanji zakon upošteval.

Te anomalije ne bo spremenil niti načrtovani višji odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, kar je bilo jasno povedano že tudi v začetku sprememb. Ta bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal in leta 2035 znašal 70 odstotkov. Za 15 let zavarovalne dobe naj bi znašal 30 odstotkov, za vsako nadaljnje leto vključitve v zavarovanje pa bi prišteli dodatnih 1,6 odstotka.

Težave so tudi pri usklajevanju pokojnin. Analitiki opozarjajo, da bodo pokojnine usklajevane nesorazmerno z rastjo plač. Plače pa bodo rasle hitreje od pokojnin. Po predlogu naj bi se pokojnine od leta 2026 do leta 2030 usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Zdaj je to 60 proti 40. Od leta 2031 pa bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti inflacije pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti inflacije pa v 80 odstotkih.

Letni dodatek: Tu ni bistvene razlike glede na dosedanje stanje. V letu 2026 naj bi prejemniki pokojnine do 710 evrov dobili dodatek v višini 470 evrov, nad 710 do 850 evrov v višini 330 evrov,  nad 850 do 1010 evrov pa v višini 270 evrov. Tisti s pokojnino nad 1010 do 1210 evrov bi dobili 220 evrov, tisti s pokojnino nad 1210 evrov pa 160 evrov.

Invalidi z nadomestilom do 1010 evrov naj bi dobili 270 evrov, tisti z nadomestilom nad 1010 evrov do 1210 evrov naj bi prejeli 220 evrov, tisti z nadomestilom nad 1210 evrov pa bi bili upravičeni do 160 evrov.

Zimski dodatek: Izplačali naj bi ga vsem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek. Upravičenci naj bi ga dobili skupaj s pokojnino za november tekočega leta. Že letos naj bi ga izplačali v višini 150 evrov, potem pa naj bi bil vsako leto višji, dokler leta 2030 ne bi znašal 250 evrov.

Prispevne stopnje (prispevki) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj bi ostale enake kot doslej. To je za delodajalce 8,85 odstotka in za zaposlene 15,50 odstotka. Vlada je želela prispevke zvišati, vendar delodajalci na to niso pristajali.

Epilog: Pri vsem gre za predloge, za natančnejše podatke bo treba počakati do dokončnega besedila, ki bo sprejeto v državnem zboru. Tu je še vse mogoče. Nedvomno bo veliko dezinformacij in zavajanj, kot smo jih tudi sicer navajeni pri tej vladi.

Dejstvo pa je, da bodo pokojnine v prihodnje nižje.

Predloge načrtovanih sprememb je prva objavila STA, nato so to povzeli še nekateri ostali mediji.

J. M.