Sprememba zakonodaje za zdravnike odpira vrata nevarnim tržnim praksam

Ustavno sodišče Slovenije je pred kratkim odpravilo določene dele novega zdravstvenega zakona, ki so zdravnikom v javnem sektorju prepovedovali delo pri zasebnikih. S tem je ponovno omogočeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih.

Nekdanji minister Žiga Turk pa opozarja, da to odločitev ne bi smeli sprejeti z navdušenjem. V svojem zapisu na platformi X je izpostavil, da način, kako je sodišče sprejelo to odločitev, nosi v sebi nevarnost za svobodno gospodarsko pobudo.

Podrobnosti odločitve in njen kontekst

Žiga Turk na platformi X poudarja, kako nevarno bi bilo preveč navdušeno sprejeti odločitev Ustavnega sodišča, ki razveljavlja dele zakona, povezanih s popoldanskimi dejavnostmi zdravnikov. V svojem zapisu se sklicuje na ločeno mnenje sodnika dr. Roka Svetliča in izpostavlja tri glavne pomanjkljivosti v argumentaciji sodišča. Te pomanjkljivosti, po njegovem mnenju, ogrožajo ustavno zaščito svobodne gospodarske pobude.

Zelo narobe bi se bilo navduševati nad tem, da je Ustavno sodišče razveljavilo dele zdravstvenega zakona, ki zdravnikom prepovedujejo popoldansko delo. Namreč ni vseeno, kako je to naredilo.

Kot v ločenem mnenju pojasnjuje sodnik dr. Svetlič, je utemeljitev večine nevarna, ker v…

— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 24, 2025

Nezaupanje v tržni sistem

Turk verjame, da je ključna nevarnost v tem, kako sodišče obravnava tržno dejavnost. Sodišče naj bi v svoji argumentaciji predpostavljalo, da je zasebno podjetništvo inherentno v nasprotju z javnim interesom. To se navezuje na 74. člen Ustave, ki ščiti svobodno gospodarsko pobudo, vendar omogoča tudi tehtanje med to svobodo in javno koristjo. Turk opozarja, da sodišče postavlja profit v vlogo “sovražnika”, kar bi lahko v prihodnosti upravičilo poljubne omejitve podjetnikov.

“Drugič, Ustavno sodišče zamenja merilo presoje. Namesto da bi presojalo, ali konkretna zakonska ureditev dejansko izboljšuje uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave, presoja abstraktno krepitev ‘javnega zdravstva’ kot političnega cilja. To omogoča, da se posegi v podjetniško svobodo utemeljujejo brez dokazljive vzročne zveze med ukrepom in ustavno varovano koristjo,” je Turk zapisal.

Logične pomanjkljivosti odločbe

Turk nadalje opozarja na logične pomanjkljivosti v odločitvi sodišča. Po njegovih besedah sodišče ni empirično dokazalo, da izključitev samostojnih podjetnikov resnično preprečuje odhode zdravnikov iz javnega sektorja ali izboljšuje dostopnost zdravstvenih storitev. Namesto tega se sodišče zateka k krožnemu razmišljanju, kjer kot “razbremenilno okoliščino” navaja možnost pogodbenega sodelovanja, ki je že prej obstajala, a očitno ni rešila problema odhodov.

Širši vpliv na gospodarstvo

V zaključku Turk poudarja, da ta odločitev znižuje standarde za omejevanje zasebne pobude, legitimizira ideološko nezaupanje do podjetništva in ruši ustavno varstvo tržnega gospodarstva. Takšno gospodarstvo temelji na konkurenci, različnih oblikah poslovanja in nevtralnosti države – dokler ni dokazane škode. Če bi se ta pristop razširil, bi lahko vplival na celotno gospodarstvo, kjer bi država lažje posegala v svobodo podjetnikov brez trdnih argumentov.

Objavljamo celoten zapis:

Zelo narobe bi se bilo navduševati nad tem, da je Ustavno sodišče razveljavilo dele zdravstvenega zakona, ki zdravnikom prepovedujejo popoldansko delo. Namreč ni vseeno, kako je to naredilo.

Kot v ločenem mnenju pojasnjuje sodnik dr. Svetlič, je utemeljitev večine nevarna, ker v ustavnopravno presojo uvaja apriorno nezaupanje do tržne dejavnosti in jo obravnava kot nekaj, kar je po svoji naravi v nasprotju z javnim interesom. S tem se standard iz 74. člena Ustave premakne od dopustnega tehtanja med svobodno gospodarsko pobudo in javno koristjo k normativni domnevi, da je profit sam po sebi problematičen, kar odpira vrata arbitrarnim omejitvam podjetništva tudi zunaj zdravstva.

Drugič, Ustavno sodišče zamenja merilo presoje. Namesto da bi presojalo, ali konkretna zakonska ureditev dejansko izboljšuje uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave, presoja abstraktno krepitev “javnega zdravstva” kot političnega cilja. To omogoča, da se posegi v podjetniško svobodo utemeljujejo brez dokazljive vzročne zveze med ukrepom in ustavno varovano koristjo.

Tretjič, argumentacija je logično nepopolna. Niso empirično izkazane ključne predpostavke, da izključitev samostojnih podjetnikov preprečuje odhode zdravnikov in povečuje dostopnost storitev. Sodišče to pomanjkljivost zakrije s krožnim argumentom: kot razbremenilno okoliščino navaja možnost pogodbenega sodelovanja, ki je obstajala že prej in očitno ni preprečila odhodov.

Skratka, sodba večine znižuje dokazni prag za omejevanje zasebne gospodarske pobude, legitimira ideološko nezaupanje do podjetništva in dolgoročno podira ustavno varstvo tržnega gospodarstva, ki temelji na konkurenci, pluralnosti organizacijskih oblik in nevtralnosti države do ekonomskih modelov, dokler ti ne povzročajo konkretne, dokazljive škode.

Turkovo sporočilo je jasno: kratkoročna “zmaga” za zdravnike bi lahko dolgoročno škodila svobodi gospodarstva v Sloveniji.

Spletno uredništvo