Sprejem za srebrnega Gala Rapotca

2 hours ago 18

Pogostokrat označujemo slovenske športnike za fenomene, saj jim kot predstavnikom tako majhnega naroda uspeva praktično vse in še več. Težko namreč najdemo šport, kjer Slovenci ne blestijo, tako v članskih kot mladinskih kategorijah. To poletje sta z evropskim zlatom že navdušili mladinska in kadetska košarkarska reprezentanca, na čelu z Ankarančanom Vitom Hrabarjem, minulo nedeljo pa je srebrno kolajno priigrala tudi rokometna reprezentanca do 18 let, ki je na evropskem prvenstvu v Beogradu klonila zgolj v velikem finalu, ko so bili prepričljivo boljši Nemci (36:27). Del ekipe je bil tudi komaj 16-letni Koprčan Gal Rapotec, ki se je enakovredno kosal z 2 leti starejšimi rokometaši. Izjemno talentiranega sina nekdanjega koprskega rokometaša in aktualnega trenerja Kopra Uroša Rapotca so včeraj v Areni Bonifika slavnostno sprejeli. Kadetskega reprezentanta so navijaška skupina 12. Kopra, družina, prijatelji in predstavniki RD Koper presenetili tudi z darilom, ki se ga je simpatični gimnazijec zelo razveselil.

Gal, po odlični klubski sezoni, ko ste postali kadetski državni prvaki, je za tabo uspešno evropsko prvenstvo, kjer ste se okitili s srebrno medaljo. Kakšni so zdaj tvoji prvi občutki in vtisi po dveh prespanih nočeh?

Vsekakor si na začetku nismo mislili, da bi lahko prišli tako daleč, a šli smo tekmo po tekmo in se na vsakega nasprotnika dobro pripravili. Zagotovo je nekaj grenkega priokusa, ker nismo osvojili zlato medaljo, a nimamo si kaj očitati, saj smo se potrudili in dali vse od sebe. Ponosno se zdaj vračamo v klubske barve.

Omenil si, da si na začetku priprav niste nadejali takega uspeha, pa vendarle, kdaj ste s fanti začutili, da greste lahko do konca? Katera je bila tista prelomnica?

To je dejstvo, a mislim, da smo po drugi tekmi, ko smo z zares dobro igro z 10 zadetki prednosti premagali Švede, nekako začutili v ekipi, da bi lahko dosegli nekaj več kot zgolj uvrstitev v četrtfinale. Tudi zato smo na vsaki naslednji tekmi dali vse od sebe in ta pot nas je pripeljala do srebrne medalje.

Kako bi zdaj v nekaj besedah opisal pot do finala? Katera zmaga je bila mogoče najslajša? Začelo se ni ravno najboljše, ko ste na prvi tekmi po 1. polčasu visoko zaostajali proti Severni Makedoniji, ki je bila na papirju najslabše rangirana ekipa v skupini (smeh).

Definitivno prvenstva nismo začeli kot smo si želeli, a smo že v 2. polčasu z Makedonci pokazali karakter in tekmo obrnili v našo korist. Potem sta sledili odlični tekmi s Švedi in Francozi, po katerih smo se z 2 točkama preselili v naslednji krog, kjer smo premagali še kasnejše prvake Nemce in domačine Srbe. V četrtfinalu smo z zrelo igro premagali Madžare, nakar je sledilo polfinale z rokometno velesilo Dansko, ki smo jo z odlično igro premagali za 9 zadetkov. Upam si trditi, da je bila prav ta zmaga najslajša.

Mogoče še besedica o finalu, ko so nasproti stali Nemci, ki ste jih sicer pred tem na turnirju že premagali, a je tokrat enostavno zmanjkalo moči. Kako si videl tekmo?

Zavedali smo se, da je težko igrati dvakrat proti istemu nasprotniku, še posebej, če ga sprva premagaš. Lahko bi bilo boljše, a tokrat nismo bili dovolj zbrani. Nismo pričakovali, da se bo tekma tako odvila kot se je, a smo se domov kljub temu vrnili z dvignjenimi glavami.

Ste s soigralci čutili to podporo iz Slovenije, to atmosfero, ki se je dvigovala iz tekme v tekmo? Nenazadnje so bila socialna omrežja kar preplavljena z novicami, posnetki in zadetki iz vaših tekem.

Seveda, saj je bilo tudi v Beogradu veliko staršev, sorodnikov in drugih podpornikov. Tudi na socialnih omrežjih smo videli veliko pristnih objav, ki so nam dale še večjo motivacijo, s čimer je bilo vzdušje v ekipi še boljše.

Le redki rokometaši se lahko pohvalijo, da nastopajo za 2 leti starejšo reprezentanco. Kako si se ti ob tem počutil? Kako so te sprejeli soigralci?

Zelo dobro, saj sem zelo užival z njimi. Fantje so od prvega do zadnjega prav vsi v redu in vselej, ko mi ni šlo, so mi priskočili na pomoč, tako na kot izven terena.

Kako ste se fantje ujeli s selektorjem Markom Šibilo?

Zelo dobro. Tudi sam sem bil zelo zadovoljen z njim, saj me je odlično vključil v ekipo.

Koprski navijači so skupaj s tvojimi prijatelji, družino in društvom organizirali sprejem. Kako si se počutil ob tem? Si pričakoval kaj takega?

Moram priznati, da nisem. Gre za lepo presenečenje in vsem sem iz srca zelo hvaležen. Dodati moram, da jih imam vse zelo rad.