ARTICLE AD

Prihodnost Ukrajine, Moldavije in Zahodnega Balkana je v Evropi, pravi Marta Kos, evropska komisarka za širitev, ki bo danes v Gorici. Enako je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v sredo, v svojem govoru o stanju Unije. Širitev, ki že lep čas ni bila prioriteta Evropske unije, je zdaj ponovno prioriteta.
Koliko držav je danes v vrsti za vstop v Evropsko unijo? Katere izmed njih pa so realistično na pragu Unije, ker so zrele za vstop? Skratka: kdaj bo Unija dobila 28. državo članico?
V tem trenutku je najpomembnejša naloga Evropske unije, da zagotovimo mir in svobodo ter da ostanemo dovolj močni, da bomo sami odločali o svoji usodi. Da bo to možno, moramo medse sprejeti nove države. Le tako bo možen projekt združitve Evrope.
V širitvenem procesu je trenutno deset držav, ki so v različnih stopnjah pripravljenosti za članstvo. Nekatere zelo zavzeto izvajajo reforme EU, tudi v izjemno zahtevnem političnem kontekstu, kot na primer Ukrajina, ki je v vojni, ali Moldavija, kjer si Rusija močno prizadeva spodkopati njeno evropsko prihodnost. Ne sme nas zavesti, kako dolgo se nekatere kandidatke že pogajajo, pomembno je, kako dobro so pripravljene. Napredek na področju temeljnih vrednot je pri tem ključnega pomena. Med državami članicami obstaja širok konsenz o širitvi in prepričana sem, da bi lahko v mandatu aktualne Evropske komisije nekaj držav kandidatk zaključilo pogajanja o članstvu v EU. Zato smo pospešili širitvena pogajanja in hkrati s pomočjo mehanizmov, kot so načrti za rast, spodbujamo regionalno sodelovanje in postopno vključevanje v EU, obenem pa pripravljamo notranje reforme EU, ki bodo omogočile, da bo tudi Unija pripravljena na prihod novih članic.
Zakaj naj bi po vaši oceni pridružitev zahodnobalkanskih držav pomenila okrepitev EU, ne pa njeno oslabitev?
Širitev kar nekaj let ni bila prioriteta EU. Zadnja je bila leta 2013, ko je vstopila Hrvaška. Za širitev ni bilo ne vodstvo EU, ne države članice, med katerimi so nekatere menile, da bi širitev Unijo oslabila oziroma da bo širitev preveč stala. Vendar notranje analize, ki jih je pripravila Komisija, kažejo, da bo širitev povečala konkurenčnost EU, okrepila varnost in predvsem izboljšala geopolitični položaj Unije. Slednje je v svetu konfrontacije demokratičnih sistemov in avtoritarnih režimov še kako pomembno.
Percepcije, da bi širitev lahko oslabila EU, izhajajo velikokrat iz nepoznavanja posebnosti in kompleksnosti pristopnih pogajanj. Morda termin »pogajanja« ni najboljši, kajti v resnici gre za proces transformacije in sprejemanja vrednot Unije. Ko govorimo o demokraciji, vladavini prava, temeljnih vrednotah, ne gre za pogajanja, ampak za izpolnjevanje naših evropskih standardov. Država kandidatka je lahko zelo gospodarsko uspešna, vendar brez spoštovanja vrednot EU in vladavine prava preprosto ne more uspešno zaključiti pristopnih pogajanj. Večja Unija bo lahko močnejša samo pod pogojem, da bodo vse njene članice dosegale najvišje standarde demokracije, temeljnih svoboščin in vladavine prava.
Javno srečanje z Marto Kos bo danes ob 19.30 na nekdanjem sedežu Pokrajine Gorica na Korzu Italije 55. Prireja ga goriška nadškofija s slovenskimi in italijanskimi partnerji. Sogovornika evropske komisarke iz Slovenije bosta urednika Primorskega dnevnika in Messaggera Veneta, Igor Devetak in Paolo Mosanghini. Zaradi omejenih mest v dvorani je potrebna predhodna prijava na naslov eventi@arcidiocesi.gorizia.it.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.