Spominska slovesnost ob prenovljenem osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja

2 hours ago 28

Pozdravljeni v času zorenja žita, kresničevja in zgoščanja misli. Na predvečer dneva državnosti smo se zbrali ob osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Domžal, veliko večje občine v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Spomenik sta ustvarila priznana slovenska kiparja domačin Peter Loboda in Frančišek Smerdu. O pomenu spomenika je spregovoril Franci Gerbec, predsednik KO ZB za vrednote NOB Venclja Perka. Spomenik so postavili in odkrili 15. avgusta 1954. Na marmornih nosilcih so upodobljene alegorične figure upornika, borca, matere, interniranca in ubežnika iz nemškega taborišča. Na podstavku so vklesani verzi pesnika Mileta Klopčiča, med njimi tile zelo pomenljivi:

Izbrisal bom tvoj rod in tvoj spomin,
je rekel tujec – in bom živel tod.
In davnih dni se je domislil rod,
ko je nastopil čas gorja in bolečin,
spet je odmeval davni klic: Le vkup.
In narod vedel je: boj je edini up.

Združenje ZB za vrednote NOB Občine Domžale je skupaj s komisijo za spomenike in plošče sklenilo, da prosimo za obnovo tega spomenika Občino Domžale. Požrtvovalna vodja te komisije Andreja Pogačnik Jarc se je z županjo mag. Renato Kosec in Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine dogovorila in obnova je spomladi stekla. Ko so odstranili delovne zapore, je spomenik spet zasijal. Njegova obnova predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so se borili in umrli za svobodo, skoraj tisoč z domžalskega konca. Zato smo sklenili, da ravno ob dnevu državnosti pripravimo priložnostno slovesnost. Predsedniki/ce Nataša Belle, KO Slavko Šlander, Franci Gerbec, KO Vencelj Perko in Manica Perdan Ocepek, KO Simon Jenko smo položili venec.

Od Trubarja dalje nas Slovence določa beseda, domišljena in zapisana. Z njo smo vstali in skozi stoletja obstali. Bili so ljudje, ki so besedo darovali na oltar slovenstva in domovine: zapisali so vse, kar se je zgodilo, se dogaja in so bo zgodilo. Z njimi je postala beseda preroška in brezčasna. Tudi Srečko Kosovel, ki ga letos posebej častimo, nas danes nagovarja enako, kot je to čisto mlad počel pred sto leti. Bil je socialno čuteč za krivice, slutil je pogubo prihajajočega fašizma, pa tudi upor in boj za svobodo. Prisluhnili smo petim njegovim pesmim z naslovi: Zvečer, Vihar, Skrunilci, Rdeči atom I. Kot zadnjo vam vsem ob prazniku podarjamo pesem za današnjo rabo:

PESEM O PREOBRAZBI SVETA V SVET I

Ko bo svet kakor vrt cvetoč
in se najdemo bratje v njem,
bratje pod sinjim nebom
in soncem zlatim,
iz Evrope, Azije, Afrike,
Avstralije in Amerike,
črni in beli,
vsi od ene ljubezni bogati,
tedaj zableščijo reke večnosti in sinji vetrovi. – – –

Joj bratje, ste šli skozi
rdečo zarjo krvi?
Joj vsak mora skozi njo,
joj bratje in drugovi!

Avtor: Manica Perdan Ocepek