Splet in odnosi – kaj se v resnici spreminja

Odnosi v digitalnem okolju ne potekajo več ločeno od vsakdanjega življenja. Splet je postal stalno ozadje, v katerem se oblikujejo partnerski pogovori, družinska usklajevanja in prijateljski stiki. V Sloveniji internet redno uporablja velika večina prebivalcev med 16. in 74. letom, skoraj vsako gospodinjstvo pa ima dostop od doma. Zato so odnosi danes skoraj neizogibno prepleteni z digitalnimi navadami, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne.

Zakaj splet pogosto poveča “mrežo”, ne pa nujno bližine?

Pew Research Center je že v zgodnjih raziskavah pokazal zanimiv vzorec: ljudje, ki se pogosto vidijo v živo in govorijo po telefonu, praviloma uporabljajo tudi več spletnih kanalov. Ta pojav so poimenovali “media multiplexity” bolj ko je odnos živ, več poti komunikacije si odpre. Splet torej pogosto dopolnjuje, ne nadomešča.

V istem poročilu se pojavi še koncept sociologa Barryja Wellmana z Univerze v Torontu: “networked individualism” svet, kjer ne pripadamo le eni skupnosti, ampak vzdržujemo več vzporednih mrež, od sodelavcev do prijateljev iz različnih obdobij življenja. To je lahko bogastvo. Hkrati pa pomeni, da odnosi zahtevajo več zavestnega “vzdrževanja”: če ne odgovoriš, če se ne oglasiš, če ne daš znaka, se mreža hitro razrahlja.

Foto: Partnerski odnosi Vir: Freepik

Kdaj splet odnosom res pomaga?

Pomaga predvsem tam, kjer je v igri logistika in razdalja: družine, ki živijo narazen, prijateljstva, ki bi brez sporočil že zbledela, pari na daljavo, skupine, ki si organizirajo vsakdan. Pew je leta 2014 pri parih v partnerskih odnosih zaznal tudi nekaj zelo prizemljenega: del ljudi poroča, da so se zaradi sporočil ali spletnih izmenjav partnerju počutili bližje, nekateri so celo lažje razrešili spor po digitalni poti, ko v živo ni šlo.

V praksi to izgleda banalno in ravno zato deluje: “Sem mislil nate,” fotografija iz trgovine, vprašanje “A si ok?” sredi napornega dne. Takšni drobci ne zgradijo odnosa sami, lahko pa držijo stik, dokler pride čas za resnejši pogovor.

Kdaj splet odnose začne razjedati tiho, brez velike drame?

Ko postane stalna motnja. Ne gre le za “več časa na telefonu”, ampak za sporočilo, ki ga motnja pošilja: nisem najpomembnejši v tem trenutku. Raziskovalca James A. Roberts (profesor marketinga) in Meredith E. David (docentka marketinga) z Baylor University sta pri pojavu, ki sta ga opisala kot “partner phubbing” (ko partnerja “odrineš” zaradi telefona), pokazala mehanizem: pogostejše takšno vedenje sproži več konfliktov glede telefona in se poveže z nižjim zadovoljstvom v odnosu.

Roberts je povzel bistvo precej neposredno: ko nekdo doživlja, da ga partner pogosto “phubba”, to ustvari konflikt in zniža zadovoljstvo v odnosu. To ni moralna panika je opis dinamike, ki jo veliko ljudi pozna z večerje, kavča ali sprehoda, ko je zraven še tretji: zaslon.

Družbena omrežja in odnosi: kje nastanejo napetosti

V raziskavi, objavljeni v PubMed zapisu (Clayton in sod., 2013), so avtorji našli povezavo med visoko rabo Facebooka in negativnimi izidi v razmerjih; ključen posrednik je bil “Facebook-related conflict”, učinek pa se je posebej pokazal pri novejših odnosih (tri leta ali manj).

Tukaj se hitro rodijo miti. Eden najpogostejših je: “Če si nič ne skrivava, je nadzor normalen.” V resnici sta pregledovanje in “preverjanje” pogosto znak negotovosti in gorivo za nove interpretacije. Mindbodygreen v članku, ki vključuje tudi glas terapevtov, opozori še na drugo plast: družbena omrežja so polna “urejenih” prizorov, ki v odnos vnesejo primerjanje in nerealna pričakovanja. Seksualna in vedenjska terapevtka Chamin Ajjan (M.S., LCSW, A-CBT) to povzame kot problem kuriranih, filtriranih objav, ki lahko preusmerijo pozornost stran od resničnega odnosa.

Foto: Spletna bližina Vir: freepik

Splet in odnosi: miti proti dejstvom

Mit: splet ljudi nujno osami.
Dejstvo: v mnogih primerih deluje kot dodaten sloj komunikacije posebno pri že obstoječih stikih; e-pošta in sporočila pogosto “dopolnijo, ne zamenjajo” bližnjih odnosov.

Mit: problem je tehnologija sama.
Dejstvo: pogosto je problem konflikt okoli rabe kdo je kdaj prisoten, kdo je kdaj “odsoten”, kaj je dogovor in kaj je tiho pričakovanje. Pew je pri parih izmeril tako podporo (občutek bližine) kot napetosti (občutek partnerjeve raztresenosti).

Mit: če komunicirava ves dan, sva si bližje.
Dejstvo: količina stikov lahko prikrije pomanjkanje globine. Veliko sporočil ni isto kot en miren pogovor, kjer sta oba res tam.

Slovenija, EU in odnosi v digitalnem okolju

V Sloveniji splet že dolgo ni več nekaj dodatnega, kar uporabljamo po potrebi. Je del ozadja vsakdanjega življenja tako samoumeven kot elektrika ali tekoča voda. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da internet redno uporablja velika večina prebivalcev med 16. in 74. letom, skoraj vsako gospodinjstvo pa ima dostop od doma. V takšnem okolju odnosi ne potekajo več ločeno od zaslonov: partnerski pogovori, družinska usklajevanja in prijateljski stiki se spontano prelivajo med fizičnim in digitalnim prostorom.

Ko splet postane prostor pritiskov, izsiljevanja, širjenja intimnih vsebin ali spletnega nasilja, se odnosi ne “pokvarijo” le čustveno, temveč tudi varnostno. V Sloveniji pri tem deluje Center za varnejši internet (safe.si), ki ga izvajajo UL FDV, Arnes in ZPMS, in ponuja tudi svetovalno linijo Tom telefon (116 111) za težave na spletu.

Na ravni EU pa je pomemben okvir Digital Services Act (DSA), ki želi okrepiti varnost in zanesljivost spletnega okolja ter zmanjševati sistemska tveganja tudi izpostavljenost škodljivim vsebinam. To ni neposredno “zakon o odnosih”, je pa del ozadja, ki vpliva na to, koliko je splet prostor zaupanja in koliko prostor škode.

Foto: Odnosi in splet Vir: Freepik

Kako torej razmišljati o spletu in odnosih, da je slika poštena?

Splet je najboljši takrat, ko služi odnosu: za stik, za dogovor, za podporo, za skupne spomine. Najslabši je takrat, ko začne nadomeščati prisotnost ali postane način, kako se izognemo neprijetnim pogovorom. Če je v odnosu več miru, dogovora in občutka “vidim te”, bo tudi splet praviloma manj grožnja in bolj orodje.

Pripravil: L. H.
Viri: Pew Research Center, Statistični urad RS, safe.si (Center za varnejši internet), Computers in Human Behavior (Roberts & David), PubMed (Clayton idr.), Evropska komisija (DSA).

The post Splet in odnosi – kaj se v resnici spreminja first appeared on NaDlani.si.