Špar ali Spar? Slovenci še vedno niso enotni pri izgovorjavi

6 days ago 17

ARTICLE AD

Slovenci radi debatiramo. O vremenu. O cenah bencina. O tem, ali se reče »koš za smeti« ali »kanta«. Obstajajo pa tudi razprave, ki se zdijo tako banalne, da si težko predstavljamo, kako vztrajno se vračajo v javni prostor. Ena takšnih je vprašanje, ali se priljubljena trgovska veriga izgovarja kot »Špar« ali »Spar«.

Gre za več kot zgolj naglas ali fonetični detajl. Gre za vpogled v jezikovne navade, regionalne razlike in, ne nazadnje, tudi v to, kako Slovenci doživljamo tujke v vsakdanjem govoru. Redditova tema z več kot sto komentarji je to vprašanje znova pripeljala na površje – in razkrila marsikaj presenetljivega.

Slovenci ne slišimo vsi enako

Regionalne razlike v izgovorjavi

Na Redditu je namreč nastala debata in uporabniki z Gorenjske, Notranjske in Štajerske poročajo, da slišijo »Špar« povsem vsakdanje. To naj ne bi bila zgolj napaka ali poenostavitev, ampak kar spontana oblika, ki se zdi bolj domača. Na Primorskem in v Ljubljani pa večina vztraja pri pravilni izgovorjavi z glasom S.

Ta razlika ni osamljena. Podobno se dogaja tudi z drugimi tujkami, kjer slovenski govorci posamezne glasove prilagodijo lastnemu narečju ali govornemu udobju. Tako kot nekatere kraje v Avstriji izgovarjamo po svoje, tudi imena blagovnih znamk ne ostanejo povsem neokrnjena.

Fonetična prilagoditev

Pri tem gre za jezikovni pojav, ki mu lingvisti pravijo asimilacija. To pomeni, da tuj izraz prilagodimo pravilom in navadam svojega jezika. Tako iz angleške besede Spar nastane »Špar« – kar je lažje izgovorljivo, saj zaporedje soglasnikov SP brez samoglasnika na začetku ni tipično za slovenščino.

Ni pa nujno, da gre vedno za logično prilagoditev. Včasih se zgodi spontano, zaradi pogovorne hitrosti ali zgolj zaradi navade. Tako se lahko en in isti človek v enem stavku izrazi s »Špar«, v drugem pa z »Spar«.

Kaj pravi trgovska veriga sama

Uradna izgovorjava

Trgovska veriga Spar prihaja iz Avstrije. Tam se ime izgovori z jasnim S in kratkim a, brez šumečega glasu. Tudi v vseh njihovih slovenskih oglasih je slišati ime izgovorjeno kot Spar. Uradno torej ni nobenega dvoma – podjetje želi, da se njihovo ime izgovarja tako, kot so ga zasnovali.

Vendar podjetja nimajo vedno zadnje besede pri tem, kako jih ljudje imenujejo. Jezik je živ, in četudi oglasni bloki vztrajno ponavljajo pravilen naglas, se v vsakdanji govor pogosto prikrade drugačna oblika.

Tiha privolitev v dvojezičnost

Zanimivo je, da se sama veriga ne oglaša proti tej ljudski izgovorjavi. Ne popravljajo strank in ne vodijo jezikovnih kampanj. Zdi se, kot da so se sprijaznili z dvojezičnostjo svojega imena – uradno Spar, pogovorno Špar.

Pravzaprav bi bilo to lahko celo prednost. Na tak način postane ime bolj prisotno in se vtisne v jezikovno zavest uporabnikov, pa čeprav v več različicah.

Podobni primeri v slovenskem jeziku

McDonald’s ali Meki

Izgovarjanje imen blagovnih znamk v slovenščini že dolgo ni enotno. Kdo bi si mislil, da bo McDonald’s nekoč postal »Mek«, »Meki« ali »Mekdonalc«. Pa vendar se to dogaja redno in povsod. Slovenci imamo lastnost, da prevzemamo, a tudi prilagajamo.

Podobno se dogaja z imeni kot so Lidl, Müller ali Hofer. Prvega mnogi izgovarjajo kot »Lidl« z mehkim L, drugega kot »Miler«, tretjega kot »Hofer« z dolgim O. Vse to so oblike, ki imajo lahko več z jezikom okolja kot pa s pravilnim zapisom ali izvorom.

Znanstveni pogled na jezikovno fleksibilnost

Jezikoslovci tak pojav označujejo kot naravno jezikovno variacijo. Če beseda zveni »tujče«, jo povprečen govorec pogosto nagne proti oblikam, ki jih pozna iz svojega jezika. To ni napaka, temveč mehanizem, ki ohranja tekočost govora in zmanjšuje občutek tujerodnosti.

Po tej logiki ni presenetljivo, da postane »Spar« v vsakdanjem govoru »Špar«. To se dogaja ne glede na izobrazbo, kraj bivanja ali stik z originalnim jezikom.

Oglaševanje in mediji

Ali televizija določa, kako govorimo?

V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da ima oglaševanje velik vpliv na izgovorjavo. Pogoste ponovitve v reklamah in slogani slišni na radiu pogosto utrdijo pravilen način. Tudi pri Sparu lahko opazimo, da oglasna sporočila nikoli ne uporabljajo Š.

A kljub temu se ta oblika še vedno pojavlja v govorjenem jeziku. To dokazuje, da mediji ne morejo v celoti regulirati jezikovne rabe. Jezik se razvija v interakciji med posamezniki, ne v studiu.

Družbena omrežja krepijo raznolikost

Reddit, TikTok, Facebook in druge platforme ponujajo prostor, kjer se jezik ne filtrira. Uporabniki pišejo in govorijo tako, kot govorijo doma, ne tako kot v šolskem eseju. Zato se jezikovne oblike, kot je »Špar«, tam hitro širijo in postanejo del digitalnega vsakdana.

Prav ti prostori razkrivajo, kako močno jezik živi izven akademskih pravil.

Katera izgovorjava je torej pravilna

Pravila in praksa sta lahko različna

Formalno in fonetično je pravilno izgovarjati ime trgovine kot »Spar«. To je skladno z izvorom blagovne znamke in uradnim glasom podjetja. Vendar praksa pokaže, da to ni vedno tisto, kar se dejansko uporablja.

Slovenščina ni izjema. Večina jezikov prevzame in prilagodi tujke. Angleži rečejo »Nike« z dolgim I, Slovenci pogosto zmehčamo v »Najk«. Japonci imajo lastne oblike za skoraj vsa tuja imena. In prav to je dokaz, da se jezik ne ravna po pravilnikih, ampak po navadah ljudi.

Na koncu šteje pomen ne izgovor

Če oseba reče, da gre v Špar, in sogovorec ve, da misli trgovino, je namen dosežen. Jezik služi sporazumevanju, ne perfekcionizmu. Zato morda ni treba vedno popravljati sogovornika, če izgovori nekaj po svoje.

Seveda pa ima izobraževanje pri tem pomembno vlogo. Otroci, ki slišijo pravilno izgovorjavo v šoli in pri starših, bodo bolj verjetno uporabili originalno obliko.

Slovenski jezik med tradicijo in globalizacijo

Debate, kot je ta o Sparu, kažejo, kako dinamičen jezik pravzaprav je. Ni zabetoniran sistem, temveč organizem, ki se prilagaja, diha in včasih preseneča. Današnje pogovorne prilagoditve so morda jutrišnja pravila.

Pogovor o Špar ali Spar zato ni zgolj zabavna Reddit razprava, ampak zrcalo našega odnosa do jezika, tujcev in samih sebe. In morda je prav v tej raznolikosti čar slovenščine – da zna požreti svetovne znamke, jih oblikovati po svoje in jih brez zadrege vključiti v vsakdan.