Španija ima največ hitrih železnic v Evropi, a letos že 115 smrtnih žrtev: kaj je narobe s španskimi železnicami?

Španija je desetletja veljala za evropsko zgodbo o uspehu na področju hitrih železnic. Z milijardnimi investicijami je zgradila omrežje, ki povezuje Madrid, Barcelono, Sevillo in druga velika mesta. Toda leto 2026 je razkrilo resne težave. Po dveh katastrofalnih nesrečah hitrih vlakov, v katerih je umrlo najmanj 114 ljudi, se postavlja vprašanje, ali je država več pozornosti namenjala gradnji novih prog kot varnosti in vzdrževanju obstoječih.

Nova katastrofa: v trčenju dveh vlakov najmanj 68 mrtvih

V sredo, 28. oktobra 2026, je Španijo pretresla nova železniška tragedija. Pri kraju Urda v provinci Toledo je hitri vlak španskega državnega prevoznika Renfe trčil v zadnji del ustavljenega vlaka zasebnega prevoznika Iryo. Po zadnjih potrjenih podatkih je umrlo najmanj 68 ljudi, številni so poškodovani.

Prve ugotovitve kažejo na izpad računalniškega varnostnega sistema LZB, zaradi katerega se je na delu proge Madrid–Sevilla ustavilo več vlakov. Nato naj bi nadzorni center upravljavca infrastrukture Adif enemu od vlakov dovolil nadaljevanje vožnje, čeprav je na isti progi stal drug vlak. Namesto počasne in posebej nadzorovane vožnje naj bi vlak dobil dovoljenje za normalno nadaljevanje poti. Španski minister za promet Óscar Puente je odločitev nadzornega centra označil za nerazumljivo. Končni vzroki in odgovornost še niso ugotovljeni. Nesrečo preiskujejo pristojni organi.

Januarja 46 mrtvih, dva dni pozneje še ena nesreča

Še bolj pretresljivo je, da gre za drugo veliko železniško katastrofo v Španiji v istem letu. januarja 2026 je pri kraju Adamuz v Andaluziji iztiril hitri vlak Iryo in trčil v nasproti vozeči vlak Renfe. Umrlo je 46 ljudi. Preiskovalci so pozneje odkrili poškodbo tirnice na zvarjenem spoju dveh železniških odsekov, od katerih je bil eden izdelan leta 1989, drugi pa leta 2023.

Preverjajo, ali je bila prav poškodba spoja vzrok iztirjenja. Le dva dni pozneje, 20. januarja, se je pri Gelidi blizu Barcelone na železniško progo zrušil podporni zid. Vlak je trčil v oviro, umrl je en železniški delavec, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Vse tri nesreče so v letu 2026 tako zahtevale najmanj 115 življenj.

Gradili so nove proge, kaj pa vzdrževanje?

Največji očitek španskemu železniškemu sistemu ni povezan s pomanjkanjem sodobne infrastrukture, temveč z vprašanjem, ali država obsežno omrežje tudi ustrezno vzdržuje. Španija ima najdaljše omrežje hitrih železnic v Evropi. Njegova dolžina po širši definiciji dosega približno 4.000 kilometrov.

Toda podatki Evropske komisije, ki jih je januarja analiziral Reuters, kažejo zanimivo razliko. Med letoma 2018 in 2022 je Španija za svoje omrežje hitrih železnic porabila povprečno približno 1,5 milijarde evrov letno. Le okoli 16 odstotkov tega denarja je bilo namenjenega vzdrževanju, obnovam in nadgradnjam. Za primerjavo so Francija, Nemčija in Italija za te namene namenjale med 34 in 39 odstotkov investicij v hitre železnice.

To ne pomeni, da so bile španske proge nujno slabše vzdrževane v vsakem kilometru, kaže pa drugačno razporeditev investicijskih prioritet. Španija je velik del sredstev namenjala širitvi omrežja in gradnji novih povezav.

Vlaki vozijo vse pogosteje, infrastruktura pa se hitreje obrablja

Pritisk na španske železnice se je v zadnjih letih močno povečal. Leta 2024 je hitre vlake uporabljalo skoraj 40 milijonov potnikov, skoraj dvakrat toliko kot leta 2019. Celotno železniško omrežje je v istem letu zabeležilo približno 549 milijonov potniških voženj. Več vlakov pomeni tudi večjo obremenitev tirov, kretnic, signalizacije in drugih naprav. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da morajo vlaganja v vzdrževanje slediti rasti prometa. Sicer lahko pride do več okvar, zamud in nevarnih dogodkov.

Strojevodje so opozarjali na težave

Posebej skrb vzbujajo opozorila železniških delavcev. Španski sindikat strojevodij SEMAF je že pred januarsko katastrofo opozarjal na obrabo infrastrukture na nekaterih progah, tudi na odseku, kjer je pozneje prišlo do nesreče v Adamuzu. Po januarskih nesrečah je sindikat napovedal stavkovne aktivnosti ter zahteval boljše varnostne standarde in ustreznejše vzdrževanje. Težave niso omejene na hitre vlake.

Zlasti regionalno železniško omrežje Rodalies v Kataloniji se že več let sooča z motnjami, zastarelo infrastrukturo in očitki o nezadostnih investicijah. To pomeni, da se španske železnice soočajo z dvema različnima izzivoma: intenzivno uporabljanim omrežjem hitrih prog in starejšimi regionalnimi povezavami, ki prav tako potrebujejo temeljite obnove.

Se je tragedija lahko preprečila?

Primer najnovejše nesreče pri Toledu kaže, da za železniško varnost niso pomembne samo kakovostne tirnice. Enako ključni so računalniški sistemi, varnostni protokoli in pravilne odločitve ljudi, ki upravljajo promet. Po izpadu avtomatskega sistema LZB bi morali nadomestni postopki preprečiti nevarno približevanje vlakov.

Zakaj se to ni zgodilo, bo morala ugotoviti preiskava. Pri nesreči v Adamuzu pa je poudarek preiskave drugačen: kakovost zvarov, stanje tirnic, nadzor materiala in možnost pravočasnega odkrivanja poškodb. Različna vzroka lahko razkrijeta različne pomanjkljivosti istega kompleksnega železniškega sistema.

Vlada trdi, da se vlaganja povečujejo

Španska vlada zavrača očitke, da je zanemarila varnost železnic. Minister Puente je januarja poudaril, da so se izdatki za vzdrževanje na kilometer omrežja od leta 2017 povečali za 66 odstotkov. Po njegovih navedbah so se skupne letne železniške investicije povečale s približno 1,7 milijarde evrov leta 2017 na okoli pet milijard evrov leta 2025.

Vlada opozarja tudi na posledice preteklih varčevalnih ukrepov. Te številke kažejo, da se vlaganja povečujejo, vendar ostaja odprto vprašanje, ali naraščajo dovolj hitro glede na širitev omrežja, staranje infrastrukture in rast števila potnikov.

So španske železnice res med najnevarnejšimi v Evropi?

Kljub letošnjim tragedijam takšen sklep iz razpoložljivih podatkov ne bi bil upravičen. Po podatkih Evropske agencije za železnice je Španija leta 2024 zabeležila 57 pomembnih železniških nesreč in 18 smrtnih žrtev. Statistika zajema različne vrste železniških nesreč, ne zgolj trčenj potniških vlakov.

Španija je imela pred letom 2026 tudi dolgo obdobje brez smrtnih nesreč na svojem namenskem omrežju hitrih prog. Toda več velikih tragedij v tako kratkem času neizogibno odpira vprašanja o robustnosti varnostnih sistemov, učinkovitem vzdrževanju in nadzoru.

Veliko železniško omrežje zahteva tudi veliko odgovornosti

Španski primer razkriva težavo, s katero se srečujejo številne evropske države. Gradnja novih železniških prog je vidna, politično zanimiva in prinaša razvojne koristi. Vzdrževanje obstoječih prog pa je praviloma manj opazno, čeprav je za varnost potnikov nujno.

Prav zato bodo morala španska ministrstva, upravljavci železnic in neodvisni preiskovalci odgovoriti na več vprašanj: ali so bile tirnice dovolj nadzorovane, ali so bili varnostni protokoli ustrezni, ali so bila opozorila zaposlenih pravočasno obravnavana in ali je država pravilno razporejala denar.

P.O.