Soočenje na BK TV: Kandidati za župana Gorišnice o vrtcu, občinskih projektih in prihodnjem razvoju

Na BK TV so se soočili trije kandidati za župana Občine Gorišnica – aktualni župan Borut Kolar ter protikandidata Bojan Purgaj in Miran Černeselj. Razpravljali so o ustanovitvi komunalnega podjetja, razvoju gospodarstva, razmerah v osnovni šoli, gradnji vrtca, projektu Zelena Gorišnica, prometni varnosti, stanovanjski problematiki in skrbi za starejše. Pri več vprašanjih so predstavili različne poglede na dosedanje odločitve občine in njene prihodnje prednostne naloge.

Pred lokalnimi volitvami so se na BK TV soočili Borut Kolar, aktualni župan in neodvisni kandidat s podporo volivk in volivcev, Bojan Purgaj, prav tako neodvisni kandidat s podporo volivk in volivcev, ter Miran Černeselj, kandidat SDS.

Soočenje je vodil Andrej Okreša. Kandidati so odgovarjali na vprašanja o aktualnih občinskih projektih, financah in vsakodnevnih potrebah prebivalcev, ob posameznih temah pa so imeli tudi možnost replik.

Komunalno podjetje: različni pogledi na stroške in koristi

Prva tema soočenja je bila ustanovitev Javnega komunalnega podjetja Gorišnica in objava razpisa za direktorja pred lokalnimi volitvami.

Borut Kolar je pojasnil, da je občina o ustanovitvi podjetja razmišljala več kot dve leti. Kot razlog je navedel potrebo po učinkovitejšem izvajanju vzdrževalnih del in urejanju nalog, s katerimi se je občina srečevala pri dosedanji organizaciji. Zavrnil je očitke, da je razpis za direktorja predvolilna poteza. Pojasnil je, da se sedanji vršilki dolžnosti mandat izteče v začetku januarja in da mora podjetje pravočasno izbrati direktorja. »Ne župan, ne občinski svet ne odločata o direktorju javnega komunalnega podjetja, ampak o tem odloča nadzorni svet javnega komunalnega podjetja,« je poudaril Kolar.

Bojan Purgaj je povedal, da podjetja ob morebitni izvolitvi ne bi avtomatično ukinil. Najprej bi preveril njegovo finančno poslovanje in primerjal stroške s prejšnjim režijskim obratom. »Če bo to pilo vodo, kot se reče ljudsko, da je to pozitivna bilanca, potem nimam namena ga ukiniti,« je dejal Purgaj. Če bi se pokazalo, da stroški presegajo koristi, bi razmislil o drugačni organizaciji.

Miran Černeselj je ocenil, da je za dokončno presojo delovanja podjetja še prezgodaj. Kot občinski svetnik je njegovo ustanovitev podprl, vendar meni, da bo treba po določenem obdobju preveriti rezultate. »Glasoval sem za. Zato, ker sem dal priložnost, da vidimo, kako se bo to izteklo,« je pojasnil Černeselj. Poudaril je, da morajo biti pri ocenjevanju podjetja pomembni kakovost opravljenega dela, pravočasnost izvedbe in stroški.

Gospodarstvo: od finančnih prihrankov do povezovanja podjetnikov

V nadaljevanju so kandidati govorili o tem, kako bi svoje izkušnje iz gospodarstva uporabili pri vodenju občine.

Miran Černeselj je opozoril, da bi občina lahko naredila več za povezovanje domačih podjetnikov in obrtnikov. Kot član odbora za gospodarstvo je pogrešal predvsem organizirana srečanja, na katerih bi podjetniki izmenjevali izkušnje in vzpostavljali sodelovanje. »Dosti stvari smo naredili, ampak po mojem premalo,« je ocenil. Poudaril je tudi potrebo po novih obrtnih conah in privabljanju gospodarskih dejavnosti.

Bojan Purgaj se je strinjal, da občina potrebuje več sodelovanja z lokalnim gospodarstvom. Pri komunalnem podjetju je opozoril na stroške direktorja in nadzornega sveta ter poudaril, da mora vsaka organizacijska rešitev upravičiti svojo ceno. Omenil je tudi nakup traktorja, za katerega je navedel vrednost 217.000 evrov. Menil je, da bi bilo treba preveriti možnost cenejšega nakupa stroja s primerljivimi zmogljivostmi.

Borut Kolar je odgovoril, da mora občina pri javnem naročanju določiti tehnične zahteve in ne more preprosto izbrati želene znamke. Pojasnil je, da je potrebovala dovolj zmogljiv traktor za različna vzdrževalna dela. Kot primer uporabe gospodarskih izkušenj pri vodenju občine je izpostavil tudi davčne prihranke pri občinskih investicijah. Po njegovih navedbah je občina pri športnem parku in medgeneracijskem centru z ustrezno davčno obravnavo dosegla znatne finančne koristi.

Vročina v šolskih učilnicah: zakaj hlajenje še ni urejeno?

Kandidati so se nato posvetili visokim temperaturam v osnovni šoli. Svet staršev je opozoril, da so temperature v učilnicah dosegle tudi približno 35 stopinj Celzija.

Bojan Purgaj je povedal, da so po njegovih informacijah starši na težavo opozarjali že pred leti. Menil je, da bi bilo treba ukrepati hitreje in najprej urediti hlajenje najbolj izpostavljenih učilnic. Predlagal je postopno nameščanje klimatskih naprav med šolskimi počitnicami, namesto čakanja na celovito rešitev.

Miran Černeselj je poudaril, da morajo biti pogoji za učenje otrok ena od prednostnih nalog občine. »Otroci so naša največja prihodnost, največje bogastvo, v katero moramo vlagati,« je dejal.  Ob tem je opozoril na pomen ustrezne komunikacije med svetom staršev, ravnateljem in občino ter podprl čimprejšnjo ureditev razmer.

Borut Kolar je priznal, da je občina za težavo vedela že na začetku mandata, vendar so morali zaradi omejenih sredstev določiti prednostne naloge. »Moram tu biti, bom rekel, samokritičen do sebe,« je povedal. Pojasnil je, da so najprej urejali šolsko kuhinjo, večnamensko dvorano in sanitarije. Pri hlajenju so se nato odločili za celovit sistem namesto posameznih klimatskih naprav. Po njegovih besedah je izvedba predvidena za leto 2027, sredstva pa so vključena v osnutek proračuna.

Sodelovanje občine in vodstva šole

Naslednja tema je bilo sodelovanje občine z ravnateljem osnovne šole.

Miran Černeselj je poudaril, da je sodelovanje nujno tudi takrat, ko obstajajo razlike v pogledih. Ob tem je izrazil pomisleke glede hkratnega opravljanja funkcije ravnatelja in župana v drugi občini. Menil je, da bi morala biti komunikacija med občino in šolo boljša.

Bojan Purgaj je poudaril, da se morajo predstavniki občine in šole pogovarjati tudi takrat, ko se ne strinjajo.  »Tudi če se ne strinjamo vedno, se moramo pogovarjati,« je dejal.  Ocenil je, da nesoglasja med vodstvom šole in občino ne bi smela vplivati na učence, zaposlene in širšo skupnost.

Borut Kolar je pojasnil, da sta imela z ravnateljem v preteklosti redne tedenske sestanke, pozneje pa sta se zaradi drugih obveznosti začela sestajati po potrebi. Zavrnil je ocene, da sodelovanja ni, ter poudaril, da imata občina in šola različne pristojnosti. Po njegovem mnenju so nekatera nesoglasja zaradi predvolilnega obdobja dobila večjo pozornost, kot bi jo sicer.

Ločitev šole in vrtca: prihranki ali organizacijska tveganja?

Pomemben del soočenja je bil namenjen predlagani ločitvi vrtca od osnovne šole, ki je občinski svet ni podprl.

Borut Kolar je predlog zagovarjal s finančnega vidika. Po njegovih navedbah bi lahko nova organizacija znižala ekonomsko ceno vrtca za približno 100 evrov mesečno na otroka. Pojasnil je, da je občina izračune dodatno preverila z revizijsko službo in da po njegovem mnenju sprememba ne bi poslabšala kakovosti oskrbe.

Miran Černeselj je pojasnil, da je glasoval proti predlogu, ker meni, da za ustanovitev samostojnega zavoda ni treba hiteti.  »Mi bi to energijo zdaj mogli vložiti v dokončanje vrtca, pol pa v organizacijo,« je poudaril. Ocenil je, da morajo biti na prvem mestu otroci in kakovost njihove oskrbe, šele nato organizacijska oblika zavoda.

Bojan Purgaj je izrazil pomisleke glede predvidenih prihrankov. Opozoril je, da lahko izračuni na papirju pokažejo nižje stroške, v praksi pa se lahko pojavijo težave pri zagotavljanju ustreznega varstva. Kot primer je izpostavil organizacijo zgodnjega jutranjega varstva otrok. Kolar je očitke zavrnil in vztrajal, da je občina upoštevala potrebne kadrovske in organizacijske zahteve. Po njegovih besedah bi bila predlagana ureditev finančno ugodnejša tudi ob dodatni zaposlitvi.

Gradnja vrtca: različne ocene napredka in tveganj

Razprava se je nadaljevala pri gradnji oziroma širitvi vrtca, kjer so se pokazala izrazita razhajanja.

Bojan Purgaj je opozoril na zamude in izrazil zaskrbljenost, da bi lahko občina zaradi nepravočasnega dokončanja projekta izgubila del pridobljenih sredstev. »Gradnja stoji od letošnje pomladi. To pomeni, gradbišče stoji,« je dejal. Poudaril je, da je bil pogodbeni rok za dokončanje del konec junija in da je treba nastale zaplete čim prej rešiti.

Miran Černeselj je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi poteka gradnje. »Nad nami se zbirajo sivi oblaki,« je opozoril. Menil je, da je treba posebno pozornost nameniti rokom in pogojem za pridobljena sredstva, saj bi lahko morebitna izguba financiranja predstavljala veliko breme za občino.

Borut Kolar je pojasnil, da gradnja po njegovih informacijah ne stoji v celoti. Navedel je, da je keramičarskih del opravljenih približno 95 odstotkov, strojnih in elektroinštalacij pa približno 90 odstotkov. Kot glavno težavo je izpostavil zaplete s podizvajalci pri izvedbi fasade. Povedal je, da je občina izvajalcu zaradi zamude obračunala pogodbeno kazen v višini 300.000 evrov, vendar meni, da bi prekinitev pogodbe in nov javni razpis lahko povzročila dodatne zamude.

Purgaj je županovi razlagi nasprotoval in se skliceval na njegove navedbe na septembrski seji občinskega sveta, ko naj bi govoril o težavah v komunikaciji z izvajalcem in možnosti prekinitve pogodbe. Černeselj je vztrajal, da je treba stanje presojati glede na to, kdaj bo vrtec dejansko dokončan in pripravljen za uporabo.  Kolar je protikandidata povabil na ogled gradbišča ter poudaril, da mora biti objekt predvsem kakovostno dokončan. »Moje stališče je, da mora biti vrtec na koncu kvalitetno narejen, ne za vsako ceno,« je povedal.

Vsi trije kandidati so se strinjali, da je dokončanje vrtca nujno, niso pa se strinjali glede ocene trenutnega stanja in tveganj za financiranje.

Zelena Gorišnica: podpora ozelenitvi, različni pogledi na obseg prenove

V drugem delu soočenja so kandidati razpravljali o projektu Zelena Gorišnica, za katerega so predvidena evropska, državna in občinska sredstva.

Bojan Purgaj je podprl urejanje zelenih površin ob vrtcu in medgeneracijskem centru, izrazil pa nasprotovanje delu načrtovanih posegov v osrednji prostor kraja.  »Gorišnica je vas, ima trg. Temu trgu je treba dati več življenja, več dogajanja,« je poudaril. Opozoril je tudi na predvideno odstranjevanje obstoječih dreves in predlagal ureditev gozdne učilnice ter sprehajalne poti v bližnjem gozdičku, ki ga domačini poznajo kot Farovško šumo.

Miran Černeselj je prav tako podprl urejanje zelenih površin, vendar opozoril na višino občinskega finančnega prispevka. Menil je, da so nekateri deli projekta smiselni, pri drugih pa bi bilo treba ponovno oceniti stroške in obseg posegov. Izrazil je tudi pomislek, da je večina predvidenih ureditev umeščena v naselje Gorišnica, medtem ko imajo potrebe tudi druga naselja.

Borut Kolar je projekt zagovarjal in pojasnil, da večjih posegov v osrednjo tržnico ne načrtujejo. Po njegovih besedah bo prostor tudi po prenovi namenjen dogodkom, predvidene pa so dodatne zasaditve in spremembe posameznih ureditev. Poudaril je tudi pomen šolskega dvorišča, kjer naj bi uredili več sence, igrala in učilnico na prostem. »S tem projektom stojim, 100 % sem prepričan, da je v redu,« je povedal. Na očitke glede osredotočenosti projekta na Gorišnico je odgovoril, da so razpisni pogoji določali izvedbo v kraju, kjer je sedež občine, in ob javnih objektih.

Ceste ali kmetijstvo: različne prednostne naloge

Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje, čemu bi dali prednost ob omejenih proračunskih sredstvih – urejanju prometne infrastrukture ali podpori kmetijstvu.

Borut Kolar je poudaril, da bo treba v prihodnje obnoviti več cest, tudi zaradi posledic gradnje hitre ceste. Ob tem je izpostavil pomen kmetijstva za občino. Če bi moral izbirati med posameznim pločnikom in podporo kmetijstvu, bi po njegovih besedah prednost verjetno namenil kmetijstvu.

Bojan Purgaj je menil, da je takšno odločitev težko sprejeti brez natančnih finančnih podatkov. Kot prvo merilo je izpostavil varnost prebivalcev, predvsem otrok na poti v šolo.  »Na prvem mestu je varnost in varne šolske poti,« je poudaril.

Miran Černeselj je prav tako izpostavil prometno varnost in pomen preventivnega ukrepanja. »Boljše preventiva kot kurativa,« je dejal. Ob tem je poudaril, da mora občina razvoj različnih področij načrtovati usklajeno in spremljati tudi vprašanja podnebnih sprememb ter njihovega vpliva na kmetijstvo.

Stanovanja za mlade: zemljišča so, vprašanje je njihova dostopnost

Pri stanovanjski problematiki je Bojan Purgaj opozoril, da morajo imeti mlade družine primerljive pogoje za življenje v vseh naseljih občine. Posebej je izpostavil družine v bolj oddaljenih delih občine, kjer imajo otroci po njegovih besedah slabši dostop do šolskih prevozov in morajo hoditi po nevarnih cestah.

Miran Černeselj je opozoril na pomanjkanje dostopnih gradbenih parcel in prostorske omejitve, ki otežujejo gradnjo zunaj občinskega središča. Zavzel se je za več sodelovanja z ministrstvi in zasebnimi investitorji, ki bi lahko zagotovili dodatna stanovanja.

Borut Kolar je navedel, da ima občina približno 40 hektarov nepozidanih stavbnih zemljišč, vendar jih lastniki pogosto ne želijo prodati. Predstavil je tudi možnosti za večstanovanjsko gradnjo v Gorišnici, med drugim na območju medgeneracijskega centra in drugih lokacij v središču kraja. Poudaril je, da bo treba ob stanovanjski gradnji nadaljevati tudi vlaganja v infrastrukturo.

Obrtne cone: možnosti omejujejo kmetijska zemljišča

Kandidati so nato razpravljali še o možnostih širitve obrtnih in industrijskih con.

Bojan Purgaj je opozoril, da je bilo v preteklosti lažje spreminjati namensko rabo zemljišč, medtem ko so danes postopki zahtevnejši. Kot eno od možnosti je omenil območje Formina, kjer so bile nekatere površine poškodovane ob poplavah.

Miran Černeselj je poudaril, da mora lokalna politika aktivneje podpirati gospodarstvo in ustvarjanje novih delovnih mest. Opozoril je na potrebe po boljši prometni dostopnosti obrtnih con ter predlagal, da bi občina preučila dodatne možnosti za gospodarske dejavnosti.

Borut Kolar je opozoril na varovanje kakovostnih kmetijskih zemljišč in prostorske omejitve. »Vsekakor moramo spodbujat gospodarstvo, ampak ne za vsako ceno,« je poudaril. Po njegovem mnenju bi morala občina nadaljevati razvoj kmetijstva, hkrati pa preučiti možnosti za primernejše lokacije gospodarskih con, med drugim na območju Muretincev.

The post Soočenje na BK TV: Kandidati za župana Gorišnice o vrtcu, občinskih projektih in prihodnjem razvoju appeared first on Lokalec.si.