Velika številka SPF na sprednji strani embalaže hitro ustvari občutek, da smo za zaščito kože naredili dovolj. Toda oznaka SPF 30 ali SPF 50 še ne pove vsega. Krema lahko dobro zmanjšuje možnost sončne opekline, medtem ko je podatek o zaščiti pred žarki UVA zapisan precej manj opazno.
Prav drobni simboli, izrazi v tujem jeziku in navodila na zadnji strani embalaže odločajo, ali je izdelek primeren za poležavanje na plaži, delo na vrtu, sprehod po mestu ali kopanje. Pri izbiri zato ni dovolj pogledati cene, prijetnega vonja in najvišje številke na polici.
SPF se nanaša predvsem na žarke UVB
Oznaka SPF oziroma zaščitni faktor opisuje predvsem zaščito pred žarki UVB, ki so najtesneje povezani s sončnimi opeklinami. Evropska komisija potrošnikom svetuje izbiro izdelkov, ki ščitijo pred sevanjem UVA in UVB, saj samo visoka številka SPF še ne pomeni popolne zaščite pred celotnim ultravijoličnim spektrom.
Dermatologi praviloma priporočajo kremo z najmanj SPF 30. Tak izdelek ob pravilnem nanosu zadrži približno 97 odstotkov žarkov UVB. Višji faktor zaščito še nekoliko poveča, vendar nobena krema ne ustavi vseh sončnih žarkov.
Težava je v besedah “ob pravilnem nanosu”. Na koži pogosto konča precej manj izdelka, kakor ga je bilo uporabljeno pri preizkušanju kreme. Dejanska zaščita je zato lahko občutno nižja od številke na embalaži.
Sončna kremaMajhen znak UVA je pomembnejši, kot se zdi
Poiščite črke UVA v krogu
Na evropskih izdelkih je ena najpomembnejših oznak simbol UVA, obdan s krogom. Pomeni, da zaščita pred žarki UVA dosega najmanj tretjino navedene zaščite SPF. Tako mora imeti krema SPF 30 tudi ustrezno raven zaščite UVA, krema SPF 50 pa še višjo.
Žarki UVA prodirajo globlje v kožo, sodelujejo pri njenem prezgodnjem staranju, nastanku pigmentnih madežev in povečanju tveganja za poškodbe kože. Prisotni so tudi takrat, ko sonce ne povzroči takojšnje rdečice.
Na nekaterih izdelkih lahko namesto evropskega simbola opazimo izraze »broad spectrum«, »širokospektralna zaščita« ali podatek PA z več znaki plus. Sistem označevanja je odvisen od trga, bistveno pa je, da izdelek izrecno navaja zaščito pred UVA in UVB.
Vodoodporna krema ni odporna ves dan
Oznaka “water resistant” (po slovensko odporna na vodo) pogosto povzroči napačen občutek varnosti. Ne pomeni, da se krema v vodi ne spere, temveč da določen čas ohranja preizkušeno raven zaščite. Ameriško dermatološko združenje navaja oznaki za 40 oziroma 80 minut odpornosti v vodi, nato je treba izdelek ponovno nanesti.
Nov nanos je potreben tudi po brisanju z brisačo, močnem potenju in daljšem kopanju. Kremo je sicer priporočljivo obnavljati približno vsaki dve uri, četudi večino dneva preživimo zunaj vode.
Tudi rok uporabe in način nanašanja odločata o zaščiti
Na embalaži preverite simbol odprtega lončka, ob katerem je zapisano denimo 12M. Ta pove, koliko mesecev po odprtju naj bi izdelek ohranil svoje lastnosti. Krema, ki je celo prejšnje poletje ležala v vročem avtomobilu ali na neposrednem soncu, ni najbolj zanesljiva izbira.
Pozornost namenite tudi navodilu, ali je treba izdelek pred uporabo pretresti. To je pogosto zapisano na pršilih in tekočih zaščitnih sredstvih. Pri razpršilu ni dovolj hiter oblak meglice, saj mora na koži nastati enakomerna in dovolj izdatna plast.
Najboljša oznaka ne nadomesti sence
Dobra izbira za večino odraslih je širokospektralna, vodoodporna krema z najmanj SPF 30, ki ima jasno označeno zaščito UVA. Pri otrocih, zelo svetli koži, močnem poletnem soncu in daljšem zadrževanju na prostem je smiselno poseči po SPF 50 ali 50+.
Sončna krema ostaja le en del zaščite. Senca, klobuk, očala in lahka oblačila zmanjšajo izpostavljenost na mestih, kjer se krema stanjša, spere ali jo pozabimo obnoviti. Najdražji izdelek zato ni nujno najboljša izbira. Prednost ima tisti, ki ga pravilno uporabljamo in na njegovi embalaži razumemo tudi drobni tisk.
Objava Sončne kreme s prenizko zaščito: katere oznake na embalaži spregledamo se je pojavila na Vse za moj dan.

4 hours ago
32






English (US)