Sončna elektrarna Prapretno največja Sloveniji

Skoraj štiri leta po zagonu sončne elektrarne Prapretno 1 se zaključuje izgradnja druge in tretje enote elektrarne, ki ji bo dodan tudi baterijski hranilnik električne energije. Gre za pomemben korak pri nadaljnji preobrazbi nekdanje premogovne regije, konkreten korak k energetskemu prehodu Zasavja ter krepitvi energetske odpornosti Slovenije kot celote. SE Prapretno je hkrati tudi prvi domači energetski projekt, ki ga sofinancira Sklad za pravični prehod Evropske unije.

»Prapretno, zgrajen nasip v kotanji med Trbovljami in Hrastnikom, je odličen primer uspešnega preoblikovanja premogovne regije v sodobno lokacijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Območju zaprte deponije pepela, žlindre in sadre smo dali novo razvojno priložnost že pred skoraj štirimi leti, ko smo zagnali sončno elektrarno Prapretno 1, v zaključni fazi pa je že izgradnja druge in tretje enote,« so zapisali v sporočilu za javnost v Holdingu Slovenske elektrarne.

Ocenjena letna proizvodnja po zagonu nadgradnje prve enote elektrarne, ki bo imela skoraj 18.000 sončnih panelov, je 9,8 GWh, kar je primerljivo z oskrbo okrog 2000 gospodinjstev. Projekt vključuje tudi baterijski hranilnik moči 7 MW in kapacitete 14 MWh, ki bo omogočal optimizacijo proizvodnje sončne elektrarne s potrebami elektroenergetskega sistema in trga ter pripomogel k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema. SE Prapretno bo ob dokončni izgradnji največja sončna elektrarna v Sloveniji.

Napredek del na projektu SE Prapretno, kjer so montažna dela v polnem teku, so si v torek, 17. marca, skupaj z vodstvom investitorja, generalnim direktorjem HSE dr. Tomažem Štokljem in poslovnim direktorjem HSE Urošem Podobnikom, ogledali Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Slovenji, Marko Koprivc, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ter župana občin Hrastnik in Trbovlje Marko Funkl in Zoran Poznič.

Minister Kumer je ob dogodku poudaril pomen projekta Prapretno za pravični energetski prehod: »Prapretno je več kot uspešen infrastrukturni projekt in močan simbol pravičnega prehoda. Na tem območju je bilo med letoma 1968 in 2014 odloženih več kot 8,7 milijona ton elektrofiltrskega pepela, sadre in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje, danes pa stoji pred nami kot primer, kako je mogoče tak prostor preoblikovati v okoljsko prijazno energetsko lokacijo.« Ob tem je še posebej izpostavil pomen sodelovanja pri zelenem prehodu: »Današnji obisk je dragocen tudi kot potrditev sodelovanja med lokalnim okoljem, državo, gospodarstvom in Evropsko unijo. Prav takšna partnerstva bodo odločala o tem, kako uspešni bomo pri zelenem prehodu v prihodnjih letih.«

Sončna elektrarna Prapretno je prvi domači energetski projekt, ki je »zrasel« s pomočjo sredstev Sklada za pravični prehod Evropske unije (JTF). Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je ob tej priložnosti povedala: »Evropa se danes sooča z jasnim izzivom. Cene električne energije so previsoke. To vpliva na življenjske stroške ljudi in na konkurenčnost našega gospodarstva. Zato moramo pospešiti energetski prehod. Potrebujemo energetski sistem, ki je čist, cenovno dostopen, odporen in evropski. Projekt sončne elektrarne Prapretno 2 in 3 je del te preobrazbe. Dokazuje, da lahko tudi nekdanje premogovniške regije igrajo pomembno vlogo pri razvoju čiste energije in uresničevanju evropskih podnebnih ciljev.«

Za uspeh projekta SE Prapretno 2 in 3 je zaslužno tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, pristojno za upravljanje evropskih kohezijskih sredstev. Marko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu, pravi: »Projekt sončne elektrarne Prapretno je konkreten primer, kako se pravični prehod uresničuje v praksi. Na območju nekdanjega odlagališča pepela in žlindre nastaja nova energetska infrastruktura, ki degradiranemu prostoru daje trajnostno razvojno vlogo. Projekt je sofinanciran iz Sklada za pravični prehod, s katerim v Zasavju podpiramo projekte, ki imajo tri ključne cilje: ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarske diverzifikacije, spodbujanje čiste energije in energetske preobrazbe ter prenovo degradiranih območij, ki lahko dobijo novo razvojno vlogo. Projekt sončne elektrarne Prapretno zelo jasno združuje vse te cilje in prispeva k skupni viziji: pomagati Zasavju, da se iz premogovne regije razvije v regijo inovacij, novih tehnologij in trajnostne energije.«

Zasavje kot strateška energetska lokacija torej igra vedno pomembnejšo vlogo pri razogljičenju Slovenije. Občini Trbovlje in Hrastnik, ki si delita SE Prapretno, sta že vrsto let odličen primer konstruktivnega sodelovanja pri umeščanju energetskih objektov v prostor in pospeševanju zelenega prehoda. Marko Funkl, župan občine Hrastnik, je poudaril: »V Hrastniku imamo veliko dobrih izkušenj tako z umeščanjem sončnih elektrarn kot tudi z družbo HSE, zato smo prepričani, da bo tudi nastajajoča investicija v sončno elektrarno in hranilnike primer dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Obenem bo to ena prvih slovenskih praks za vračanje določenega dela proizvedene energije po ugodnejši ceni lokalni skupnosti, s tem bo družba HSE postavila standarde tudi drugim investitorjem v slovenskem prostoru. Hrastnik pa s tem ponovno postaja ena od občin z največ sončnimi paneli na prebivalca v državi.« Zoran Poznič, župan občine Trbovlje, pa: “Prapretno je eden izmed pomembnejših primerov, kako lahko območja, ki so desetletja živela z energetiko, dobijo novo razvojno priložnost. V Trbovljah pravični prehod razumemo kot priložnost, da znanje, prostor in industrijsko dediščino preoblikujemo v sodobne, trajnostne projekte, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta in razvojne možnosti za lokalno okolje. Projekt sončnih elektrarn na Prapretnem je pomemben korak v tej smeri, saj je dokaz, da se da in da lahko z dobrim sodelovanjem države, stroke in lokalne skupnosti nekdanja energetska območja postanejo prostor novih idej in priložnosti.«

Dobro sodelovanje z zasavskimi občinami HSE širi tudi v Zagorje ob Savi. Tudi tam bomo s postavitvijo sončne elektrarne in baterijskega hranilnika nekdaj degradirani površini dal nov pomen in nadaljevali zeleni prehod Slovenije. Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, dodaja: »Izgradnja novih obnovljivih virov in hranilnikov energije je še posebej pomembna v luči aktualnih geopolitičnih razmer oziroma zadnjih dogodkov v svetu, ko se povečuje negotovost dobav plina in nafte, cene teh energentov pa so vse bolj nepredvidljive. S projekti, kot je ta na Prapretnem, zmanjšujemo uvozno odvisnost Slovenije, s tem pa krepimo odpornost slovenskega elektroenergetskega sistema in države kot celote. Skupina HSE, ki je nosilka zelenega prehoda Slovenije, bo pri tem še naprej igrala odločilno vlogo.«

Za izvedbo projektiranja, dobave, montaže in zagona sončne elektrarne Prapretno 2 in 3 ter baterijskega hranilnika je bila po zaključenem javnem naročilu 3. septembra 2025 podpisana pogodba s podjetjem RIKO, celovite tehnološke rešitve. Vrednost investicije po investicijski dokumentaciji znaša 10,85 milijona evrov brez DDV, od tega je bilo 4 milijone evrov financiranih iz sklada za pravični prehod EU.

Dela potekajo skladno s časovnico: gradbišče SE Prapretno 2 in 3 se je odprlo konec decembra 2025. Zaključek del ter pričetek zagonskih in funkcionalnih preizkusov SE Prapretno 2 in 3 sta predvidena med marcem in majem 2026, redno obratovanje pa po pridobitvi uporabnega dovoljenja predvidoma poleti 2026. Življenjska doba elektrarne je ocenjena na 30 let.

HSE

Foto: HSE

1 of 3

The post Sončna elektrarna Prapretno največja Sloveniji appeared first on Savus.