Šolanje v slovenščini bi bilo optimalno na vseh stopnjah do mature

Zakaj naj bi italijansko govoreči starši vpisovali otroke v šolo s slovenskim učnim jezikom in kako bi jim pomagali v primeru, da se odločijo za korak v to smer, kljub temu, da sami ne poznajo učnega jezika? Na ta in druga vprašanja je v četrtek odgovarjala stroka na srečanju Šolanje v slovenskem jeziku - informacije in nasveti za starše, ki so ga priredili Slovenski raziskovalni inštitut Slori in Dijaški dom Srečka Kosovela v sodelovanju z Večstopenjsko šolo Sv. Jakob ter Združenjem staršev OV Pikija Jakoba in OŠ Josipa Ribičiča.

V Kettejevi dvorani šentjakobske šole se je zbralo lepo število staršev italijanskih družin ali družin, kjer se prepleta več narodnosti in v katerih so otroci izpostavljeni italijanskemu in slovenskemu jeziku, samo italijanskemu ali tudi drugim jezikom. Srečanja so se udeležili starši otrok, ki obiskujejo jasli, vrtec in osnovno šolo. Na vsaki stopnji se namreč v starših pojavijo nova vprašanja, tudi dvomi, v zvezi s šolanjem v slovenskem jeziku. Najmanjšim želijo neslovenski starši prvenstveno ponuditi kakovostno vzgojno pot. Sprašujejo pa se, ali bodo otrokom lahko v pomoč pri učenju in pisanju nalog. Pa tudi, ali bo osvajanje slovenskega jezika v prvih letih življenja učinkovito, in še: bo otrok dosegel dober nivo slovenščine, tudi če je doma ne govori?

Jezik je kot športna panoga, je uvodoma povedala jezikoslovka in prevajalka Matejka Grgič, ki je s psihologinjo in psihoterapevtko Susanno Pertot vodila srečanje. Treba ga je trenirati in negovati, naj bo to materni ali drugi jezik. Zato je pomembno, da imajo starši jasno sliko šolske poti, ki jo želijo ponuditi svojim otrokom.

Optimalno bi bilo namreč šolanje v slovenščini na vseh stopnjah do mature, da bi bil trud, vložen v asimiliranje slovenščine, poplačan z znanjem jezika na dobrem nivoju. »Otroci v prvih treh letih življenja se zlahka naučijo dveh ali več jezikov, če pa se z drugim jezikom srečajo kasneje, bodo potrebovali več časa, do sedem let, da ga usvojijo,« je pojasnila Pertot in dodala, da se v prvih najstniških letih še najbolj utrdi znanje jezika, prav tako pa se ga takrat izgubi, če se ga ne uporablja.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.