Šola se bliža: Pričakovanja staršev znajo biti (pre)visoka

Začetek šolskega leta ne prinese sprememb le učencem in dijakom, ampak tudi njihovim staršem. Domače naloge, testi, govorilne ure in šolske zadolžitve pogosto vplivajo na vsakdan celotne družine. Čeprav se šolski sistem osredotoča predvsem na učence, pa se vse bolj postavlja vprašanje: kako vse to vpliva na starše?

Mnogi starši priznavajo, da se z začetkom šolskega leta njihova dnevna rutina povsem spremeni. Po službi jih ne čakajo le domača opravila, temveč tudi preverjanje nalog, pomoč pri učenju in pogosto tudi usklajevanje šolskih obveznosti z obšolskimi dejavnostmi otrok (treningi, glasbena šola, gasilci ipd.). Posebno naporno je to za starše mlajših otrok, ki potrebujejo več nadzora in pomoči pri organizaciji.

Prisotna je tudi precejšnja čustvena obremenitev. Starši se pogosto počutijo odgovorne za uspeh svojih otrok, kar lahko vodi do pritiskov in stresa. Občutek, da otrokova slaba ocena pomeni tudi njihovo “neuspešnost” kot staršev, ni redek. Pričakovanja do otrok so pogosto visoka, saj starši želijo, da bi jim uspelo bolje, kot je uspelo njim. A ta pričakovanja niso vedno usklajena z otrokovimi zmožnostmi ali interesi.

Nekateri starši priznavajo, da ob vseh šolskih obveznostih otrok pogosto občutijo tudi nemoč – še posebej pri predmetih, kjer sami niso najbolj domači. Pomagati pri matematiki ali tujih jezikih lahko predstavlja pravi izziv. Namesto pomoči se lahko hitro zgodi, da pride do nesoglasij in napetosti. Otroci pa pogosto zaznajo pritisk in pričakovanja, kar dodatno vpliva na njihovo motivacijo in samozavest.

Kljub vsemu večina staršev želi le najboljše za svoje otroke. Iščejo ravnovesje med podporo in pritiskom, med pričakovanji in sprejemanjem. Pomembno je, da se šola in starši ne postavijo na nasprotni strani, ampak sodelujejo. Otrok potrebuje varno in razumevajoče okolje – tako doma kot v šoli.

M. G.