Šok, oglasili so se nam z ministrstva glede sporne učiteljice, inšpektorat naredil takšen zaključek

ŠENTILJ – Komu mar za slovenski jezik? Ministrstvo odgovarja, inšpektorat zaključuje na podlagi dokumentacije, šola pravi, da težave ni

Zadeva, ki buri duhove na Osnovni šoli Rudolf Maister v Šentilju, dobiva nove razsežnosti. Starši učencev trdijo, da učiteljica uporablja sporni jezik, šola zanika obstoj težave, ministrstvo odgovarja po vzorcu “to ni naša odgovornost,” inšpektorat pa brez izrednega nadzora mirno zaključuje pregled?

“Učiteljica izpolnjuje pogoje” – inšpektorat zaključil, a brez ukrepov?

Po dolgem molku in ob obilici vprašanj, ki so jih postavili starši in širša javnost, je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prek svoje službe za odnose z javnostmi potrdilo, da je primer obravnaval Inšpektorat RS za šolstvo. Njihov sklep? Nič spornega. Inšpekcijski nadzor ni bil uveden, saj dokumentacija kaže, da učiteljica izpolnjuje zakonske pogoje za poučevanje. Ali torej dokumenti v resnici povedo celotno zgodbo?

V odgovoru ministrstva je zapisano, da učiteljica “obvlada slovenski knjižni jezik,” saj ima opravljen strokovni izpit, kakor zahteva Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Starši, ki trdijo, da učiteljica pri pouku uporablja izraze, kot so “dođi ovamo” in “ne znaš ništa”, bi se na tem mestu verjetno vprašali: kdo je preveril, kako “knjižni” jezik v resnici slišijo otroci?

Naj spomnimo:

Javili so se nam glede (sporne) učiteljice v Šentilju, šola pravi, da težave ni

Šola vztraja: težave ni

Vse oči so bile usmerjene tudi v vodstvo šole, kjer trdijo, da težava ne obstaja. Učiteljica naj bi bila zgolj nadomestna delavka, zaposlena zaradi porodniškega dopusta redne učiteljice, njeno znanje slovenščine pa ni vprašljivo. A če težave res ni, zakaj toliko razburjenja na družbenih omrežjih? Je možno, da je ravnateljica šole bolj osredotočena na obrambo svojega kadra kot na dejanske skrbi staršev?

Ministrstvo umiva roke – odgovornost na papirju preložena na inšpektorat

Ministrstvo se je po pričakovanjih zaneslo na birokratsko frazo, da so pristojnosti za reševanje take situacije prenesene na inšpektorat. A odgovor inšpektorata odpira več vprašanj, kot jih razrešuje. Če starši niso vložili uradne pritožbe, zakaj potem takšen nemir na družbenih omrežjih? Bi se inšpektorat moral odzvati že zgolj na podlagi javnega interesa, ali velja pravilo, da dokler ni uradne pritožbe, težave ni?

V odgovoru službe za odnose z javnostmi ministrstva so podali tudi teoretične osnove, kako bi lahko preverili morebitne pomanjkljivosti učiteljice v znanju slovenščine – preko izvedencev za pedagoško področje. A kaj točno bi ti izvedenci ugotavljali? Bi preverjali, koliko pogosto se sliši “ne znaš ništa” namesto pravilne slovenščine? Ali pa bi le pregledali še več dokumentov in ugotovili, da je na papirju vse v redu?

Odgovori, ki to niso?

Celotna situacija deluje kot tipičen primer prelaganja odgovornosti. Občina pravi, da ni pristojna za ukrepanje, šola pravi, da starši niso vložili pritožbe, ministrstvo pa vse prepušča inšpektoratu, ki brez izrednega nadzora mirno zaključuje primere. Medtem pa učenci še naprej poslušajo izraze, ki niso značilni za slovenski knjižni jezik.

Kdo bo poskrbel za zaščito slovenščine?

Ostaja grenak priokus, da je celotna zadeva bolj primer za arhive birokracije kot za resno obravnavo. Starši si želijo konkretnih odgovorov, a namesto tega dobijo le formalne izgovore. Ali je to res prihodnost slovenskega izobraževalnega sistema, kjer zakoni in papirji štejejo več kot jezik, ki ga otroci slišijo vsak dan? Čas bo pokazal, ali bo ta primer obravnavan resno ali pa bo ostal še ena “pozabljena pritožba”.

Starše pa predvsem zanima sledeče:

• 1. Zakaj ni bil uveden izredni nadzor? Inšpektorat je na podlagi dokumentacije ugotovil, da učiteljica izpolnjuje zakonske pogoje za poučevanje. A zgolj pregled dokumentacije ni nujno dovolj za ugotovitev dejanskega stanja. Če obstajajo očitki staršev o jeziku, ki ga učiteljica uporablja pri pouku, bi bilo smiselno izvesti podrobnejšo preiskavo, kot je nadzor na terenu, ali uporabiti izvedence za pedagoško področje. Zakaj se inšpektorat ni odločil za ta korak?
• 2. Jezikovna ustreznost se preverja le na papirju? Odgovor ministrstva izpostavlja, da učiteljica izpolnjuje pogoje, saj ima opravljen strokovni izpit, ki vključuje znanje slovenskega knjižnega jezika. Toda kako zagotavljajo, da učiteljica dejansko uporablja slovenski knjižni jezik pri poučevanju? Zakoni ne opredeljujejo konkretnih mehanizmov za sprotno preverjanje prakse poučevanja, kar odpira prostor za dvom.
• 3. Ignoriranje mnenj staršev in družbenih omrežij? V odgovorih je izpostavljeno, da pritožbe niso bile uradno vložene. Ali to pomeni, da pristojni ignorirajo opozorila, če niso podana v formalni obliki? V sodobni dobi so družbena omrežja pomemben vir informacij, ki lahko razkrijejo resnične težave. Starši so izrazili zaskrbljenost, a ta očitno ni dovolj za ukrepanje.
• 4. Prelaganje odgovornosti na druge organe? Ministrstvo je svojo odgovornost preneslo na inšpektorat, kar je sicer standardna praksa, a obenem kaže na pomanjkanje proaktivnosti. Zakaj ministrstvo ni uvedlo dodatnih postopkov ali priporočilo preventivne ukrepe, ki bi zmanjšali dvome? Namesto tega se zdi, da je odgovor birokratski, brez pravega prizadevanja za rešitev težave.
• 5. Ali je težava v sistemu? Ministrstvo se sklicuje na zakonodajo, ki določa, da učiteljica ustreza formalnim pogojem za poučevanje. A to ne odgovarja na pomisleke staršev, ali njeno znanje slovenskega knjižnega jezika res zadostuje za kakovostno poučevanje. Je zakonodaja preveč splošna in se zanese na papirnate dokaze, namesto da bi v ospredje postavila dejansko prakso?
• 6. Splošna neodgovornost? Odgovor ni naslovil ključnega vprašanja: ali bodo učenci še naprej poslušali neslovenske izraze pri pouku? Čeprav se ministrstvo sklicuje na zakonodajo in dokumentacijo, ni podano jasno zagotovilo, da bodo težave v prihodnje spremljali ali razreševali.

Spremljajte Nadlani.si za nadaljnje informacije o razpletu te zgodbe.

Napisal: N. Z.

Vir: www, fotografija je simbolična (Freepik)

---

Dodajamo odgovor službe za odnose z javnostmi z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje:

Spoštovani.

Pošiljamo odgovor na vprašanja.

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo z zadevo seznanjeni. Obravnaval jo je Inšpektorat RS za šolstvo, ki v šoli izrednega inšpekcijskega nadzora ni uvedel, saj je na podlagi pregledane dokumentacije v postopku ugotovil, da učiteljica, proti kateri so bile dane pritožbe, izpolnjuje pogoje za poučevanje v skladu s področno zakonodajo. Učiteljica ima opravljen strokovni izpit, kot določa 3. odstavek 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in sicer da morajo strokovni delavci obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom.

Strokovni delavci morajo v skladu z 92. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Obvladovanje slovenskega knjižnega jezika kot učnega jezika strokovnega delavca, ki je pridobil srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo po javnoveljavnem izobraževalnem programu, ki se izvaja v slovenskem učnem jeziku, ali je končal študijski program za pridobitev izobrazbe v Republiki Sloveniji, se preverja s strokovnim izpitom. Kandidat za strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko dokaže, da obvlada slovenski knjižni jezik kot učni jezik, če opravi preizkus znanja tega jezika.

Morebitno sporno znanje slovenščine pri poučevanju posameznega učitelja v šoli, bi se lahko v primeru inšpekcijskega postopka preverjalo preko izvedencev za pedagoško področje.

Lep pozdrav.

Služba za odnose z javnostmi

T: 01 400 53 70

E: soj.mvi@gov.si

The post Šok, oglasili so se nam z ministrstva glede sporne učiteljice, inšpektorat naredil takšen zaključek first appeared on NaDlani.si.