Soglasje za zgodovinski trenutek: drugi polčas

Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek je dobil nadaljevanje. Tokrat je Katedrala svobode v prostorih Nove univerze predstavila zbornik s konkretnimi predlogi za novo vlado.

Omenjeni zbornik, ki je manj obsežen kot predhodni – tokrat je svoje članke prispevalo 35 avtorjev, v prvem zborniku jih je bilo 75 –, nosi podnaslov »Pot do zmage in naloge nove vlade«. Med avtorji prispevkov sta tudi glavni in odgovorni urednik Demokracije dr. Metod Berlec (Načrt za demografsko prenovo slovenskega naroda) ter Gašper Blažič (Moralna in duhovna prenova), na predstavitvi pa je bilo mogoče opaziti še nekaj drugih avtorjev, med njimi nekdanjega predsednika Boruta Pahorja pa tudi predsednico SLS dr. Tino Bregant, ki je izpostavila problem zdravstva. Zanimivo je sicer, da je eden od avtorjev prispevkov v zborniku, katerega založnik je založba Družina, tudi nekdanji poslanec LDS Rudolf Moge, ki je v svojih poslanskih letih vodil tudi preiskovalno komisijo o orožju, slednja pa po svojem namenu spominja na sedanjo komisijo, ki jo vodi Tamara Vonta. Vendar je Moge v zborniku izpostavil potrebo po vzpostavitvi pokrajin, ki jih še vedno ni; pravzaprav se zanje zadnja leta zavzema le še SDS.

Nadgradnja 57. številke Nove revije

Kot je v imenu zavoda Katedrala svobode pojasnil Tomaž Zalaznik, so ta obsežni projekt skupaj z Novo univerzo ter Zavodom za humanistiko konec leta 2024 zasnovali Peter Jambrek, Alenka Puhar, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik. Že v letih pred tem so organizirali več razprav pod naslovom “Stanje v državi”, nato pa so se odločili, da bodo dodali poglobljeno analizo stanja v državi in konkretne predloge za prenovo, saj je treba okrepiti tudi odgovornost državljanov. Tako so že konec leta 2024 k sodelovanju povabili številne publiciste in nastal je zbornik za slovenski nacionalni pomladni program, kot ga imenujejo.

To je sicer nadgradnja ne samo slovenskega nacionalnega programa iz leta 1987, pač pa tudi vseh kasnejših zbornikov, ki so ocenjevali tekoče stanje in predlagali rešitve. Tako je novinar Demokracije Gašper Blažič leta 2018 sodeloval v podobnem projektu Inštituta Nove revije – Zavoda za humanistiko ter pozval k civilnemu odporu proti tranzicijskim plenilcem, po zgledu Zbora za republiko leta 2004.

Nazaj v preteklost?

“Drsimo v čase, za katere smo si mislili, da so naša preteklost,” je na predstavitvi novega zbornika dejal Zalaznik in tako nakazal, da tu ne gre za nek dnevnopolitični projekt, ampak za jasno zavezo, da je treba najti širše družbeno soglasje za spremembe na bolje. V novem zborniku so tako sledili vprašanjem: Kaj je narobe? Zakaj je tako? Kako problem rešiti? Iz prejetih prispevkov je uredniški odbor izluščil 131 programskih točk. Zalaznik tako upa, da bosta obe knjigi dodali “potrebno sol” našim osebnim in političnim razmislekom pri odločanju o naši prihodnosti. Dr. Peter Jambrek, urednik obeh izdaj, sociolog in pravnik, nekdanji ustavni sodnik in prvi predsednik Zbora za republiko, je v uredniškem komentarju druge knjige pomenljivo zapisal, da naj bi zbornik ponudil predvsem primere in zglede, kako naj se slovenska izvršna oblast loti načrtovanja in izvajanja pristojnosti v svojem prvem mandatu, s pogledom proti še enemu mandatu. “Razkroj nacionalnega sistema je dosegel dno,” je dejal.

Sanacija bo zahtevala davek

Na predstavitvi zbornika je sicer nastopilo kar nekaj govornikov, dva od njih, dr. Janez Šušteršič in dr. Ernest Petrič, sta se oglasila preko videa. Je pa dr. Žiga Turk spomnil na to, da za vprašanja kulturnega, demografskega in ekonomskega preživetja slovenskega naroda potrebujemo realne rešitve, ki ne bodo obremenile prihodnjih generacij ne z demografskimi ne s finančnimi hipotekami, kot se je to dogajalo zadnja štiri leta. “Gospodarstvo in delovni ljudje ne smejo biti še štiri leta sovražnik ljudstva,” je opozoril in spomnil na nujnost jasne zaveze k spoštovanju ustavnih načel, demokratičnih tradicij ter “krepitvi institucij, ki so branik pred avtoritarizmom“. V podobnem smislu je svoj nastop zastavil tudi pravnik Jan Zobec in spomnil na družbene podsisteme pa tudi na “nevladnike”, ki predstavljajo problem in ne rešitev. “Sanacija katastrofe, ki jo za seboj pušča aktualna oblast, bo zahtevala svoj davek, v Churchillovi prispodobi: kri, garanje, pot in solze,” je zatrdil.

Potrebno je spreobrnjenje

Ob vsem tem je pomenljivo, da predstavitve zbornika ni pokril niti en nacionalni medij. Tudi STA ne, čeprav je le nekaj dni prej poročala o predstavitvi t. i. ateističnega zbornika. Očitno bomo morali vsaj še nekaj mesecev zdržati v takšnem vzdušju – ali pa več let, če bo vladna sestava ostala približno takšna, kot je zdaj. In morda res drži, da je zavod Katedrala svobode nekoliko preveč direktno povedal, da si želi velikih sprememb – ne samo v političnem vrhu, pač pa tudi v sami substanci družbe. To pa pomeni, da se mora zgoditi “metanoia” – temeljito spreobrnjenje miselnosti, ki ni težava samo sedanjih oblastnikov, pač pa tudi vseh tistih, ki so se nekako sprijaznili s sedanjim stanjem, da pač tako mora biti. In ravno te miselne matrice predstavljajo najtežji izziv za slovensko tranzicijo.

P. T.