Sodniki porotniki podpirajo SKOK: “Po 35 letih je čas za učinkovitejši pregon najtežjih oblik kriminala”

Društvo sodnikov porotnikov Slovenije podpira ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča (SKOK), vendar opozarja, da reforma ne sme ostati zgolj pri novi organizacijski ureditvi. Zahtevajo hitrejše postopke, več strokovnosti, odgovornosti in predvsem merljive rezultate. Med ključnimi predlogi izpostavljajo tudi učinkovitejše sledenje denarju in odvzem protipravno pridobljenega premoženja.

Slovenija je samostojna država že več kot 35 let. V tem času je sprejela številne zakone ter ustanovila različne institucije, specializirane oddelke in policijske enote za boj proti korupciji, organiziranemu in gospodarskemu kriminalu. Kljub temu javnost še vedno spremlja dolgotrajne kazenske postopke, zastaranja in primere, pri katerih minejo leta, preden dobijo pravnomočen epilog, so zapisali v Društvu sodnikov porotnikov.

Menijo, da je razprava o predlogu zakona SKOK pomembnejša od vprašanja, katera institucija bo imela posamezno pristojnost. “Gre za vprašanje, ali bomo po več kot treh desetletjih znali vzpostaviti sistem, ki bo najzahtevnejše oblike kriminalitete obravnaval hitreje, strokovno in učinkovito,” poudarjajo.

Reforma da, vendar z izboljšavami

Društvo predlog zakona SKOK podpira, ministrstvu za pravosodje pa so poslali 14 konkretnih predlogov, s katerimi želijo predlagano ureditev izboljšati. Njihovo izhodišče je jasno: morebitne težave pri izvedbi reforme je treba rešiti, ne pa zaradi njih reforme ustaviti. V javnosti se med drugim pojavljajo opozorila o morebitni preobremenitvi Višjega sodišča v Mariboru, ki bi bilo po predlagani ureditvi bolj obremenjeno s pritožbenimi zadevami.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega in predsednik Sodnikov porotnikov Slovenije Peter Hartman.

Po mnenju društva je treba takšna opozorila vzeti resno, vendar organizacijska težava sama po sebi ne more biti razlog za zavrnitev reforme. Če je eno sodišče preobremenjeno, je treba preveriti možnost razporeditve zadev med več višjih sodišč. Če primanjkuje sodnikov, tožilcev ali strokovnih sodelavcev, je treba zagotoviti dodatne kadre, če so težava prehodne določbe, pa jih ustrezno urediti. “Ni dovolj reči: tega ni mogoče izvesti. Pravo vprašanje je: kaj je treba storiti, da bo mogoče?” opozarjajo.

Vodstva institucij morajo odgovarjati za rezultate

Društvo ob tem odpira tudi vprašanje odgovornosti vodstev pravosodnih institucij. Če so za izvedbo reforme potrebni dodatni kadri, sredstva, prostori ali drugačna organizacija dela, morajo pristojni zagotoviti pogoje za njeno izvajanje. Če obstajajo objektivne ovire, jih je treba jasno opredeliti ter predstaviti konkretne rešitve in časovnico.

Po drugi strani pa menijo, da mora obstajati tudi odgovornost vodstva, če so pogoji zagotovljeni, institucija pa kljub temu ni sposobna učinkovito izvajati zakonsko določenih nalog. Pri tem poudarjajo, da ne gre za poseganje v neodvisnost sodstva ali tožilstva. “Neodvisnost odločanja ne more pomeniti odsotnosti odgovornosti za vodenje institucije,” poudarjajo. Sodniki in državni tožilci morajo ostati neodvisni pri odločanju o konkretnih zadevah, vendar pa mora biti vodstvo javne institucije odgovorno za organizacijo dela in učinkovito izvajanje zakonskih nalog.

Ključno vprašanje: kakšni bodo rezultati?

Po mnenju društva se pri vsaki reformi preveč hitro razpravlja predvsem o organizaciji, pristojnostih, kadrih in postopkih. Vse to je pomembno, vendar mora biti na koncu odgovorjeno na bistveno vprašanje: kakšen bo rezultat? Uspešnosti SKOK zato ne bi smeli meriti po številu zaposlenih ali po tem, ali je bila nova institucija formalno ustanovljena.

“Državljan ne potrebuje nove institucije samo zato, da bo obstajala. Potrebuje institucijo, ki bo učinkovita,” opozarjajo.

Najtežje zadeve morajo imeti prednost

Med predlogi društva je tudi prednostna obravnava najtežjih kaznivih dejanj. Pravosodje ima omejene zmogljivosti, saj število sodnikov, tožilcev, strokovnih sodelavcev in izvedencev ni neomejeno. Zato je po njihovem mnenju treba določiti razumne prioritete. Velike korupcijske zadeve, organizirani kriminal in kompleksna gospodarska kriminaliteta z veliko premoženjsko škodo ne bi smeli zaradi organizacijskih razlogov čakati več let, če obstaja možnost hitrejše in učinkovitejše obravnave.

To po njihovem mnenju ne pomeni, da so druge kazenske zadeve manj pomembne, ampak da mora država pri omejenih zmogljivostih posebno pozornost nameniti primerom z največjimi posledicami za javni interes ter največjim tveganjem zastaranja ali izgube možnosti za učinkovit odvzem premoženjske koristi.

“Sledimo denarju”

Posebno mesto v predlogih društva ima finančno preiskovanje in sledenje finančnim tokovom. Pri korupciji, organiziranem kriminalu in zahtevni gospodarski kriminaliteti se lahko uporabljajo zapletene finančne in lastniške strukture, navidezni posli ter prenosi premoženja na povezane osebe. Zato se po njihovem mnenju kazenski pregon ne sme končati zgolj pri ugotavljanju odgovornosti storilca. Pomembno je tudi vprašanje, kje je premoženjska korist in kako je bila pridobljena.

Društvo zato predlaga okrepitev finančnih preiskav in sistematično sledenje finančnim tokovom. Policija, državno tožilstvo, FURS in drugi pristojni organi morajo imeti pogoje za učinkovito sodelovanje pri odkrivanju finančnih tokov, zavarovanju premoženja in pripravi podlage za njegov zakoniti odvzem. Ob tem izrecno poudarjajo, da ne zagovarjajo odvzema premoženja brez dokazov ali mimo sodnega postopka. Vsi ukrepi morajo temeljiti na zakonu ter spoštovati ustavne pravice, domnevo nedolžnosti, lastninsko pravico in pravico do poštenega postopka. Če pa je v zakonitem in pravnomočno končanem postopku ugotovljeno, da je bilo premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, mora biti država po njihovem mnenju sposobna zagotoviti njegov učinkovit odvzem.

Strokovno usposobljeni sodniki porotniki

Pomemben del pobude je tudi predlog za vključitev strokovno usposobljenih sodnikov porotnikov v najzahtevnejše kazenske zadeve. Kompleksni primeri gospodarskega in korupcijskega kriminala pogosto vključujejo zahtevne finančne tokove, računovodske izkaze, davčne konstrukcije, bančne transakcije, revizijske ugotovitve, informacijske podatke in zapletene lastniške strukture. Pravno znanje je pri tem temelj, vendar društvo opozarja, da lahko pri razumevanju takšnih dokazov pomembno vlogo odigra tudi specializirano znanje strokovnjakov s področij financ, računovodstva, davkov, bančništva, revizije, informatike in gospodarstva.

Predlagajo javni poziv, na podlagi katerega bi oblikovali posebno bazo strokovno usposobljenih sodnikov porotnikov. Iz te baze bi se ustrezno usposobljeni porotniki za posamezne senate določali računalniško in naključno, po vnaprej določenih, preverljivih in transparentnih pravilih. S tem bi po njihovem mnenju zmanjšali možnost izbire “primernega” porotnika za posamezno zadevo, hkrati pa bi v odločanje vključili dodatno strokovno znanje.

Kritika SKOK-a je legitimna, a rešitev mora biti konkretna

V društvu ne trdijo, da vsakdo, ki kritizira SKOK, nasprotuje reformi. Prav tako ne zavračajo opozoril Vrhovnega sodišča ali državnega tožilstva. Nasprotno, konkretna strokovna opozorila je po njihovem treba preučiti in nanje odgovoriti. Če je ocena o preobremenitvi pritožbenega sodišča v Mariboru utemeljena, je treba poiskati rešitev. Če so potrebne spremembe Zakona o kazenskem postopku, jih je treba pripraviti. Če so potrebni dodatni kadri, jih je treba zagotoviti. Če so predlagani roki nerealni, je treba predstaviti realno časovnico. “Odgovor ne sme biti samo: tega ni mogoče. Odgovor mora biti: to je problem, to je rešitev, to so potrebni pogoji, to je časovnica in za izvedbo je odgovoren ta organ,” poudarjajo.

“Ne po številu členov, ampak po rezultatih”

Društvo zato meni, da SKOK ne sme postati zgolj nova organizacijska shema. Njegov uspeh mora biti mogoče preveriti. Javnost bi morala čez čas vedeti, ali so postopki krajši, ali je manj zastaranj, ali je manj procesnih napak, ali so najzahtevnejše zadeve obravnavane učinkoviteje in ali je država uspešnejša pri zavarovanju in odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi. “Pristojnosti morajo biti jasne. Odgovornost mora biti jasna. Rezultati morajo biti merljivi,” poudarjajo.

Društvo sodnikov porotnikov Slovenije zato ustanovitev SKOK podpira, vendar pričakuje reformo, ki bo prinesla konkretne izboljšave v učinkovitosti, strokovnosti, transparentnosti in kakovosti obravnavanja najzahtevnejših kazenskih zadev. “Ne zahtevamo popolnosti. Pričakujemo pa sistem, ki bo deloval – strokovno, neodvisno, pravočasno in učinkovito. Zahtevamo učinkovitost. In predvsem zahtevamo rezultat.” Po več kot 35 letih samostojne države po njihovem mnenju ni več dovolj poslušati, zakaj nekaj ni mogoče. Ključno vprašanje mora biti, kaj je treba storiti, da bo mogoče. “Manj zastojev. Manj zastaranja. Več strokovnosti. Več odgovornosti. Predvsem pa – pravosodje, katerega učinkovitost se odraža v konkretnih in merljivih rezultatih.”

A. G.