Sodišče zavrglo obtožni predlog zoper Mateja Tonina v zadevi Knovs

Odločitev o ustaviti postopka zaradi morebitne imunitete evropskega poslanca je sprožila burne odzive in napovedi novih zakonodajnih sprememb.

Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrglo obtožni predlog zoper evropskega poslanca Mateja Tonina v zadevi Knovs, kar v političnem prostoru sproža nova ugibanja o poteku pravosodnih postopkov in mejah poslanske imunitete. Medtem ko v stranki NSi dogajanje označujejo za umetno ustvarjen konstrukt in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim, koalicija opozarja na nedopusten politični pritisk na neodvisne institucije in organe pregona.

Matej Tonin je sklep sodišča prejel v začetku tedna, iz razpoložljive dokumentacije pa je razvidno, da je odločitev o zavrženju posledica njegove funkcije v Evropskem parlamentu. Sodišče se pri tem sklicuje na člene zakona o kazenskem postopku, ki preprečujejo pregon oseb z imuniteto, razen če ta ni predhodno odvzeta. To pomeni, da bi tožilstvo lahko vložilo nov obtožni predlog le v primeru, da bi pristojni organi Toninu odvzeli zaščito, ki jo uživa kot evropski funkcionar. Tonin same vsebine zadeve Knovs, kjer mu očitajo zlorabo položaja pri nadzoru varnostnih služb, trenutno ne komentira.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je stopil v bran svojim strankarskim kolegom in poudaril, da so poslanci zgolj opravljali svojo zakonsko dolžnost nadzora nad obveščevalnim sektorjem. Po njegovem prepričanju gre za politično motivirano afero, s katero se želi diskreditirati opozicijo. Vrtovec je ob tem napovedal pripravo nove zakonodaje, ki bi po njegovih besedah preganjala tiste, ki po nedolžnem sprožajo postopke proti posameznikom. Takšne napovedi so v javnosti že sprožile vprašanja o tem, ali gre za poskus sistemskega omejevanja dela tožilstva in policije.

Odzivi koalicije na napovedi NSi so bili pričakovano ostri in polni očitkov o nerazumevanju pravne države. Alenka Bratušek iz Gibanja Svoboda je člane opozicije pozvala k prevzemu odgovornosti in izpostavila, da sta tako policija kot tožilstvo ocenila, da obstajajo razlogi za obravnavo pred sodiščem. Po njenem mnenju je malo verjetno, da bi se obe instituciji usklajeno odločili za pregon brez trdnih temeljev, zato napovedi o povračilnih ukrepih vidi kot politično sporno dejanje.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opozorila, da slovenska zakonodaja v kazenskem zakoniku že pozna dejanje krive ovadbe, zato so Vrtovčeve napovedi po njenem mnenju bodisi izraz nepoznavanja prava bodisi nedovoljen pritisk na sodno vejo oblasti. Podobno meni tudi poslanka Levice Tina Brecelj, ki v napovedih NSi vidi resno grožnjo vladavini prava. Poudarila je, da nihče ne bi smel biti nad zakonom, ne glede na svojo funkcijo, in da je iskanje zarot v postopkih, kjer bi morali politiki dokazovati svojo nedolžnost, neprimeren pristop.

Zadržanost do napovedanih zakonskih sprememb so izrazili tudi v stranki Resni.ca, kjer Zoran Stevanović pred komentarjem pričakuje konkretne besedila predlogov. Kljub temu je poudaril, da javnost pričakuje transparentnost in odgovornost vseh vpletenih, zlasti ko gre za nadzor nad varnostnimi službami. Jasno je, da bo primer Knovs ostal ena osrednjih tem političnih razprav, saj se dotika temeljnega zaupanja v nadzorne mehanizme države.