Sodba o Regeniju je prišla dobrih deset let po umoru

Do sodbe v zvezi z umorom Giulia Regenija je prišlo po dobrih desetih letih po tistem 25. januarju 2016, ko je Regeni, ki je na britanski univerzi Cambridge pripravljal doktorat, izginil brez sledu v bližini trga Tahir v Kairu. Dober teden dni pozneje, 3. februarja istega leta, so truplo raziskovalca iz Fiumicella našli na cesti, ki egiptovsko prestolnico povezuje z Aleksandrijo, na njem so bili opazni znaki mučenja: podplutbe, zlomi, rane in opekline. Kljub omenjenim znakom so egiptovski preiskovalci izključili, da je bil Regeni podvržen nasilju, vendar je rimsko tožilstvo začelo preiskavo, po vrnitvi v Italijo pa so na posmrtnih ostankih raziskovalca opravili novo obdukcijo, ki je potrdila, da je bil mučen.

Regenijevi starši so začeli s prizadevanji, da bi se izvedela resnica o njegovi usodi, rimsko tožilstvo je od egiptovskih oblasti zahtevalo podatke o telefonskih pogovorih 13 oseb, pa tudi video posnetke in pričevanja, Septembra leta 2016 so po srečanju med italijanskimi in egiptovskimi sodniki slednji priznali, da so Regenija v egiptu nadzorovale varnostne službe, prav tako se je Egipt obvezal, da posreduje vso dokumentacijo. Po dobrih dveh letih je 4. decembra 2018 rimsko tožilstvo začelo preiskovati pet pripadnikov egiptovskih varnostnih služb in policije zaradi suma ugrabitve, 25. maja 2021 pa je sodnik za predhodne obravnave Pierluigi Balestrieri odredil sojenje za štiri egiptovske uradnike varnostnih služb: generala Tarika Sabirja, polkovnika Atharja Kamela Mohameda Ibrahima in Uhsama Helmija ter majorja Magdija Ibrahima Šarifa. Vendar je oktobra istega leta porotno sodišče izničilo sojenje, saj je menilo, da ni bila dovolj domneva, da so bili omenjeni uradniki seznanjeni s postopkom proti njim, ampak bi bili morali biti tudi dejansko. To stališče je, potem ko so proces prekinili, potrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je zavrnilo pritožbo tožilstva.

Novega upanja je vlila odločitev sodnika za predhodne obravnave, ki je 31. maja 2022 posredoval dokumentacijo ustavnemu sodišču: le-to je 27. septembra 2023 odločilo, da spričo suma kaznivega dejanja mučenja ni dopustna nobena prekinitev sojenja. Proces se je tako nadaljeval in 23. junija letos je tožilec Sergio Colaciocco zahteval dosmrtni zapor za majorja Šarifa kot neposredno odgovornega za Regenijevo smrt, ter po 17 let in pol zapora za ostale obtožence.