So solarni sistemi res požarno varni?

V zadnjih letih se vse več govori o zelenem prehodu in o tem, kako lahko zmanjšamo vpliv človeka na okolje. Tudi pri nas se veliko spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije.

Na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje novih sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024–2026 so se skupaj prijavile občine Domžale, Lukovica in Trzin. Namen projekta je povečati energetsko samooskrbo javnih ustanov.

Kljub temu se redko kdo vpraša, kaj vse to pomeni za požarno varnost, ki je že zdaj pomanjkljiva na številnih objektih družbenega pomena. V občini Domžale bodo sončne elektrarne nameščene na osnovnih šolah in zdravstvenem domu, zato bi bilo smiselno razmišljati tudi o dodatnih ukrepih za varnost.

So solarni sistemi res požarno varni?

Solarni sistemi (SE) na strehah objektov prinašajo specifična požarna tveganja, ki jih slovenska zakonodaja in tehnične smernice še ne obravnavajo celovito.

Trenutno se lahko opiramo predvsem na:

• SZPV-512:2016 – Smernica o požarni varnosti fotonapetostnih elektrarn,
• IZS (2022): Pregled zakonodaje, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov,
• TSG-1-001:2019 – Tehnična smernica za graditev.

Zakonodaja požarnih tveganj ne ureja celovito, zahteve pa niso obvezne za vse SE sisteme z nazivno močjo do 1 MW. Tak sistem sestavlja približno 1000 panelov in pokriva do 4000 m² strešne površine.

Po predpisih o graditvi objektov se montaža sistemov do nazivne moči 1 MW šteje kot investicijsko-vzdrževalno delo, pri tem pa po Uredbi o energetski infrastrukturi ni potrebe po gradbenem dovoljenju in po Zakonu o graditvi objektov ni potrebno izdelati zasnovo požarne varnosti. Zadostuje le strokovna presoja, čeprav se s tem občutno poveča požarna obremenitev objekta.

Zakonodaja celo dopušča razdrobljene investicije v več manjših sistemih na istem objektu, ki kljub temu skupaj presegajo 1 MW skupne nazivne moči.

Solarne elektrarne so trajnostna rešitev, vendar se v primeru požara trajnost obrne v okolijsko obremenitev: izpusti kemikalij, sproščanje strupenih plinov, kontaminacija okolja in ponovna poraba materialov. Le z ustrezno požarno zaščito SE sistemi ostanejo resnično »zelena« tehnologija.

Avgusta 2025 so v Logatcu potekali testni preizkusi v sodelovanju med Zavodom za gradbeništvo Slovenije, podjetjem Zarja Elektronika iz Kamnika in proizvajalcem Protectowire (ZDA). Rezultati testov so osnova za pripravo strokovnih priporočil za izboljšano požarno varnost SE sistemov na strehah objektov vse vrst stavb.

Solarni moduli delujejo pri temperaturah, ki so za 30–40 °C višje od okolice. Delovna temperatura dosega do 75 °C, zato so višja temperaturna odstopanja lahko pokazatelj napak in jih je treba obravnavati kot kritično raven. Zgodnje odkrivanje napak omogoča ukrepanje, še preden pride do požara.

Pri izvedenih testiranjih požarnih tveganj, je bil požar na solarnem sistemu izsiljen. Detektiran je bil alarmni prag pri 105 °C, kar je približno 30 °C nad kritično mejo normalnega delovanja solarnega sistema. Pri tej temperaturi požar na istemu še ne more biti razvit.

V testih je bil prvi alarm pri 105 °C zaznan po 20 sekundah od začetnega izsiljenega požara na sistemu. Zgolj v štirih minutah je požar dosegel polno razvito fazo, temperatura panela pa je presegla 570 °C. Po približno 18 minutah gorenja je bil panel popolnoma uničen.

Kaj pomeni za hitro posredovanje zgolj 18 minut od zaznanega alarma in kaj pomeni za posredovanje, ko razvit požar zaznajo očividci širše okolice? Kaj pomeni posredovanje naših gasilskih služb na strehi stavbam kjer ni dostopa in je požar polno razvit in presega 600°C?

Kaj pomeni to za naše objekte? TVEGANJE!

Pri požarih na SE sistemih je ključno hitro posredovanje. Najprej je treba izklopiti AC stikalo (izhod proti omrežju), DC stikalo (vhod iz panelov) in glavno stikalo v razdelilni omarici. Kljub izklopu razsmernika so kabli med paneli in razsmernikom pod napetostjo, dokler so paneli osvetljeni.

Gašenje z vodo je možno le z razpršenim curkom, priporočljivejša pa je uporaba gasilnega prahu, CO₂ ali penila. Najvarnejši čas za intervencijo je ponoči ali v popolni temi, saj takrat paneli ne proizvajajo elektrike. Vendar so požari najpogostejši prav v času največje obremenitve – podnevi.

Načrtovanje požarne zaščite SE sistemov v Sloveniji še ni zakonsko urejeno, čeprav so tveganja dokazana in tehnične rešitve znane. Strokovna priporočila ter eksperimentalni preizkusi predstavljajo most med raziskavami in prakso, dokler zakonodaja ne bo sledila realnim potrebam.

Ali je res potrebno, da se ukrepa šele ko je prepozno? Zakaj se na objekte ne vgradi sisteme aktivne požarne zaščite vključno z požarno zaščito solarnih sistemov?

Aktivno prispevajmo k višjemu nivoju varnosti ter odgovornemu razvoju energetske učinkovitosti.

Dušan Podbelšek

Pismo bralca ne odraža nujno stališča uredništva.

The post So solarni sistemi res požarno varni? appeared first on domžalec.si.