So male slovenske kmetije na robu propada?

Veliko slovenskih kmetij je v situaciji kjer vsak večji šok — kot so suša, poplava, veliki stroški, padec cen — lahko pomeni izgubo.  Slovenija ima zaradi svoje naravne danosti posebne izzive – več kot 75 % kmetijskih zemljišč se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, 38 % ozemlja pa je v območju Natura 2000. Takšne razmere zahtevajo ciljane ukrepe, ki bodo prilagojeni realnosti slovenskih kmetij. Slovensko kmetijstvo zato potrebuje resen premislek in konkretne ukrepe, saj so mnoge družinske in male kmetije na robu preživetja. Gre za ljudi, ki s svojim delom ne zagotavljajo le kakovostne slovenske hrane, temveč tudi obdelano in poseljeno podeželje, ohranjajo slovensko krajino ter prispevajo k trajnostnemu razvoju in turizmu.

Katere kmetije bodo v prihodnosti sploh lahko preživele?:

• Kmetije z višjo dodano vrednostjo (npr. specialne kulture, ekološko kmetovanje, kmetijsko-turistične dejavnosti) imajo več možnosti za preboj.

• tiste kmetije, ki povečajo učinkovitost, združujejo proizvodnjo, vlagajo v tehnologijo, strojne posodobitve ali sodelujejo v verigah predelave.

• Kmetije, ki imajo dostop do tržnih kanalov (božični sejmi, lokalni trgi, direktna prodaja), pogosto dobijo višjo maržo.

• Gospodarstva, ki izkoristijo subvencije, projekte razvoja podeželja in EU sredstva, so bolj stabilna v finančnem smislu.

Zakaj se mnogo kmetij težko prebija iz meseca v mesec?

• Visoki stroški proizvodnje v primerjavi s prihodki – v poročilu o stanju kmetijstva 2024 poročajo, da je razmerje med prihodki in stroški pogosto neugodno — prihodek iz prodaje pogosto ne pokrije vseh stroškov (gnojila, semena, energija, gorivo, delo, amortizacija). Posebej pri žitih je bila cena/stroškovna pariteta še vedno nekoliko pod optimalno mejo. kis.si
• Majhnost površin in razdrobljenost – večina slovenskih kmetij je majhnih: 94,4 % kmetij obdeluje manj kot 20 ha zemlje. – Statistični urad Republike Slovenije Majhna kmetija ima težje dostop do ekonomije obsega — vsak strošek (mehanizacija, prevoz, vzdrževanje, zaščita rastlin) se izjemno pozna, ko gre za zaslužek.
• Preganjanje zaradi naravnih nesreč – v poročilu za 2024 kmetijski inštitut omenja, da so bile kmetije v Sloveniji prizadete od poplav, toče, pozebe in drugih ekstremnih vremenskih pojavov. Velik del podpore gre v izredne pomoči. Takšni šoki so lahko za majhne gospodarje usodni, če nimajo finančnih zalog.
• Odvisnost od subvencij in podpore EU / države – kmetije pogosto niso samostojno “konkurenčne” brez državnih podpor (neposredna plačila, ukrepi razvoja podeželja). Če so ti bili zmanjšani ali niso prilagodljivi, pride do finančnih stisk. –  Portal GOV.SI+1 
• Starajoča se struktura nosilcev – veliko kmetij imajo lastnike višje starosti, ker mladi ne prevzemajo ali ne vidijo prihodnosti. To omejuje dinamiko, vlaganja in inovacije. Skupna kmetijska politika+1
• Izguba gospodarstev / izstop iz kmetovanja – število kmetij s časom upada, kar kaže, da nekatere ne morejo več vzdrževati dejavnosti. Statistični urad Republike Slovenije+2kis.si+2 V novem članku poročajo, da se povprečna površina, ki jo obdelujejo gospodarstva, nekoliko povečuje, a ker ostajajo majhna osnovna gospodarstva, konsolidacija pogosto poteka “od spodaj navzgor” (nekatera izstopijo, drugi povišajo površine). – Slovenske Novice

V Slovenski demokratski stranki predlagajo na primer, da država okrepi podporo malim in družinskim kmetijam, med drugim z naslednjimi ukrepi:

• revizijo strateškega načrta skupne kmetijske politike in pripravo novih spodbud za mlade prevzemnike kmetij,
• uvedbo socialno-varstvenih prejemkov za prenosnike kmetij, ki so bili vsaj pet let zavarovani iz kmetijske dejavnosti,
• zmanjšanje administrativnih bremen ter uvedbo satelitskega spremljanja kmetijskih zemljišč,
• uvrstitev kmetijskih poklicev med deficitarne,
• spremembo davčne in kmetijske zakonodaje, ki bi uvedla pavšalno obdavčitev dopolnilnih dejavnosti,
• spremembo pravil o oddaji in prodaji kmetijskih zemljišč, da se prednostno omogoči dostop mladim in lokalnim kmetom,
• povečanje investicij v infrastrukturo (namakalni sistemi, zaščita proti toči, rastlinjaki, skladišča),
• ter povečanje sredstev za območja z omejenimi dejavniki (OMD).

portal OS