So ankete pred volitvami sploh resnične?

Veliko ljudi ima občutek, da ankete Ninamedia pogosto »zgrešijo«, ker so končni volilni rezultati drugačni od predvolilnih napovedi. Ta občutek ni izmišljen – razlika med anketami in realnostjo se res pojavlja. A razlaga je bolj zapletena kot preprosta trditev, da ankete lažejo.

Najprej pomembno dejstvo, ki ga pogosto zanemarjamo – ankete niso napoved prihodnosti, ampak posnetek razpoloženja v točno določenem trenutku. Merijo, kaj ljudje pravijo, da bi storili danes – ne kaj bodo dejansko naredili na volilni dan. 

Če pogledamo ankete izpred nekaj mesecev pred volitvami 2018 za Ninamedia in druge javnomnenjske raziskave, vidimo zanimivo dinamiko, ki dobro pojasni, zakaj se končni volilni rezultat pogosto razlikuje od predvolilnih napovedi.

Pred predčasnimi državnozborskimi volitvami 3. junija 2018 so ankete v ospredje postavljale relativno nizke odstotke za Slovenska demokratska stranka – SDS v primerjavi s dejanskim rezultatom. Na primer, anketa iz majskega 2018 je kazala, da SDS vodi z okoli 12,6 % podpore in je nekoliko pred Listo Marjana Šarca (LMŠ) s približno 12,4 %, medtem ko so ostale stranke sledile na nižjih številkah. Siol A na volitvah je SDS zbrala približno 24,9 % glasov in postala največja stranka v državnem zboru z 25 sedeži. Grokipedia To pomeni, da je SDS na volitvah dobila skoraj dvakrat več glasov, kot so ji napovedovale ankete iz pomladi tistega leta.

Zakaj takšna razlika?

1. Volilna dinamika se spreminja tik pred volitvami
Vendar ankete zajamejo razpoloženje v določeni točki – jih ne predvidevajo, temveč merijo trenutno razpoloženje volivcev. V šestih tednih ali mesecih pred volitvami lahko pride do premikov, predvsem če se kampanja intenzivira ali se pojavijo novi politični impulzi.

2. Neodločenost in preusmeritev volivcev
Velik del volivcev je bil do zadnjih tednov pred volitvami neodločen. Ko so se odločali, so se mnogi nagibali k SDS, kar se ni odrazilo v zgodnejših anketah. To je pogosto pojav pri volitvah, kjer se volilna volja oblikuje šele v zadnjem hipu.

3. Različne raziskovalne metode
Ankete različnih hiš uporabljajo različne metodologije, vzorce in otežilne uteži. Nekatere lahko podcenjujejo določen segment populacije, druge ga precenjujejo. Povprečje vseh anket je sicer kazalo višji potencial SDS kot posamezne raziskave. Domovina.je

4. Modeli razporejanja neodločenih volivcev
Ko anketarji interpretirajo podatke, nekatere raziskave statistično razporejajo neodločene volivce med stranke različno. Če se veliko odločenih volivcev odloči šele tik pred volitvami, lahko to prinese odstopanja med anketno napovedjo in volilnimi rezultati.

5. Vpliv kampanje, medijev in dogajanja pred volitvami
Volilna kampanja, javni nastopi, soočenja in medijska pozornost lahko močno vplivajo na odločanje volivcev v zadnjih tednih. Če ima stranka večjo prepoznavnost ali bolj intenzivno kampanjo, se to lahko pokaže šele tik pred volitvami.

Takšen razkorak med anketami in rezultati ni edinstven samo za Slovenijo ali SDS v letu 2018 – gre za pogost pojav v demokratičnih volitvah po vsem svetu. Ankete merijo trenutno stanje, ne pa nujno končnega volilnega izida, ki je določeno šele v volilni sobi.

Če pogledamo samo dejanski rezultat volitev 2018, SDS s skoraj 25 % glasov in 25 sedeži jasno izstopa kot največja stranka, kar je močno močneje, kot so kazale ankete izpred nekaj mesecev, res pa se lahko vprašamo upravičeno zakaj je Ninamedia takrat tako močno zgrešila? Nekdanji premier Janez Janša je bil v svojih zapisih oster;  Grokipedia

Facebook – JJ

Volitve so torej edini realni pokazatelj in edina prava statistika – vse napovedi pred tem pa kažejo na kompleksnost volilnih odločitev in dinamiko političnega prostora, ki ni vedno popolnoma zajeta v anketnih merjenjih. Ankete ostajajo pomembno orodje za razumevanje trendov, a jih je treba interpretirati previdno in v kontekstu širše volilne realnosti.

Portal Os