Smreka in jelka na vrtu? Cenejša izbira, ki zahteva več pozornosti

Ko pogled v domači gozd postane navdih za vrtno pohištvo

Na robu vasi se dvigajo znane silhuete – smreke in jelke, iglavci, ki jih v Sloveniji ne manjka. Rastejo v ravnini in na pobočjih, v gozdovih in ob dvoriščih. Ko pa se pogovor obrne k obnovi ali izdelavi vrtnega pohištva, postane jasno, da domači les ni vedno samoumevna izbira. Smreka in jelka ponujata možnost, a tudi izziv. Cenejši sta, lažje dostopni, domači – toda brez pravilne obdelave in zaščite ostaneta ranljivi.

V obdobju, ko marsikdo raje poseže po eksotičnih vrstah lesa, se zdi odločitev za smreko ali jelko nekoliko rustikalna, morda celo tvegana. Pa vendar se prav v tej izbiri skriva priložnost: možnost, da iz domačega lesa ustvarimo nekaj uporabnega in lepega, s pridihom ročnega dela. Da les, ki je rasel v domačih gozdovih, ostane del naših bivališč.

Les za obnovo vrtne garniture

Kaj razlikuje smreko in jelko od drugih vrst lesa?

Čeprav ju pogosto mešamo, smreka in jelka nista popolnoma enaki. Imata podobno barvo – svetlo, z rahlo rumenkastim ali belkastim tonom – vendar različne mehanske lastnosti. Jelka je nekoliko mehkejša, smreka malenkost bolj trdna, a obe spadata med mehke iglavce. To pomeni, da se lažje obdelujeta, vendar tudi hitreje poškodujeta.

V primerjavi s tikom, robinijo ali hrastom nimata lastne naravne zaščite proti vlagi, glivam in žuželkam. V notranjih prostorih to ne predstavlja težave. Na prostem pa se ranljivost hitro pokaže – predvsem v obliki sivih madežev, razpok, mehurjenja premaza in razpadanja lesa pri stikih z vlago.

Njuna prednost je v tem, da ju lahko dobimo hitro in lokalno. Les ni prepotoval pol sveta, da bi pristal na našem dvorišču. Ob ustrezni pripravi je mogoče iz smreke in jelke izdelati pohištvo, ki ne bo zgolj funkcionalno, temveč tudi estetsko privlačno.

Obdelava, ki ni stvar estetike, temveč preživetja

Les, ki bo stal zunaj, mora biti zaščiten. To ne velja zgolj za smreko in jelko, a pri njiju je to še posebej pomembno. Surova površina teh dveh vrst lesa hitro vpija vlago, zato je prvi korak impregnacija – s sredstvom, ki prodre v notranjost in preprečuje razrast gliv, plesni ter bakterij.

Impregnacija sama po sebi ni vidna. Ne spremeni barve, ne doda sijaja, a ustvari temelj, brez katerega premaz na površini ne bo opravil svojega dela. Po njej pride na vrsto odločitev: olje ali lazura?

Za ljubitelje naravnega videza je olje boljša izbira. Les ostane živ, vlakna so vidna, barva ostaja blizu izvirni. A olje zahteva vzdrževanje – običajno enkrat letno. Če pa želimo daljšo obstojnost, je lazura, zlasti debeloslojna z UV zaščito, morda bolj primerna. Ustvari film, ki ščiti pred vodo, soncem in obrabo, a zakrije del naravne teksture.

Ključno je, da pri obnovi ne preskočimo nobenega koraka. Smreka in jelka nista odpuščajoči vrsti lesa. Napake pri pripravi se hitro poznajo, popravki pa pogosto zahtevajo ponoven celoten postopek – brušenje, čiščenje in ponovno premazovanje.

Kdaj ima smreka ali jelka smisel?

Če vrtno pohištvo postavimo pod nadstrešek ali na pokrito teraso, se razmere bistveno spremenijo. V takih primerih smreka in jelka postaneta bolj zanimiva izbira – ne zato, ker bi postali trdnejši, temveč zato, ker sta manj izpostavljeni. Prav tako se lahko odločimo za te vrste lesa pri manjših kosih pohištva, ki jih bomo redno prestavljali in zaščitili pred močnim dežjem ali snegom.

Pogosto se uporabljata tudi pri vrtnih garniturah za počitniške hišice, vikende ali gorske koče – tam, kjer estetika in toplina naravnega lesa prevladajo nad zahtevami po popolni obstojnosti. Tudi v urbanem okolju, kjer se poudarja naravne materiale in ročno izdelane kose, postajata smreka in jelka zanimiva protiutež umetnim materialom.

Vendar je pomembno, da ob izbiri teh vrst lesa sprejmemo tudi odgovornost za vzdrževanje. Noben premaz ne bo trajal večno. In če pohištvo po sezoni pustimo na dežju, bo tudi najboljši lak popustil.

Les s karakterjem, ki potrebuje podporo

Smreka in jelka nista razvajeni vrsti lesa. Nista eksotični, nista bleščeči, nista tržno najbolj zaželeni. A imata nekaj, kar drugi nimajo – domačnost. Vonj, ki ga sprostita ob brušenju, je vonj domačega gozda. Vlakna, ki se razprostirajo po površini, so enostavna, a topla. In pohištvo, ki ga iz njiju izdelamo sami, ima karakter.

Morda ne bo zdržalo desetletja brez popravkov. Morda bo sčasoma zahtevalo več pozornosti kot tropski bratje. A zato bo tudi bolj naše. Pohištvo iz smreke ali jelke ne traja zaradi svoje moči, temveč zaradi naše skrbi.

In prav tu se skriva bistvo obnove: ne gre le za tehnično znanje ali izbiro najboljšega premaza. Gre za odnos do stvari, ki jih imamo. Les ni plastika. Živi. Spreminja se. In če mu damo možnost, nas preseneti.

Smreka ali jelka v naravnem tonu

Ko se odločimo za smreko ali jelko pri obnovi vrtnega pohištva, se odločimo za pot, ki ni nujno najlažja, a je pogosto najbolj osebna. Cenejši material pomeni več dela. Mehkejši les pomeni več zaščite. A prav v tem se skriva zadovoljstvo: da iz nečesa preprostega naredimo nekaj obstojnega. Ne z denarjem, temveč z znanjem in časom.

Vrtna garnitura iz smreke ni simbol prestiža, je simbol navezanosti na naravo, lokalnost in obrt. In ko jo znova postavimo na vrt, ne kaže le naše spretnosti – kaže, da znamo biti pozorni tudi na tisto, kar drugi hitro zavržejo.

Objava Smreka in jelka na vrtu? Cenejša izbira, ki zahteva več pozornosti se je pojavila na Vse za moj dan.