Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni proti legalizaciji konoplje za osebno rabo

Predlog zakona, ki sta ga v torek v DZ vložili stranki Gibanje Svoboda in Levica, bi med drugim dovolil posedovanje do 150 gramov konoplje na posameznika in domače gojenje. To po mnenju združenja pomeni neposreden korak v smeri legalizacije psihoaktivne rabe konoplje v Sloveniji.

V sporočilu za javnost so opozorili, da so volivci lani na referendumu izrazili zadržanost do legalizacije za osebno rabo, “saj je bila podpora zgolj 51,5-odstotna, kar ne daje zadostne legitimnosti za spremembe na tako pomembnem področju”. Dodali so, da predlog ni bil usklajen s stroko in da ignorira opozorila nevladnih in mladinskih organizacij, ki opozarjajo na negativne posledice tovrstnih ukrepov.

V združenju zato pozivajo, da se zakon umakne iz zakonodajnega postopka, vzpostavi neodvisna strokovna razprava z vključitvijo zdravnikov, psihiatrov, pedagogov in organizacij s področja javnega zdravja, oceni skladnost z mednarodnim pravom in analizira izkušnje iz tujine ter se zagotovi dolgoročno financiranje znanstveno podprte preventive, namenjene predvsem mladim.

“Stroški posledic legalizacije močno presegajo obljubljene koristi. Z zakonom po nepotrebnem tvegamo zdravje prebivalstva in kršimo zaveze Slovenije v okviru OZN in EU. To ni odgovorno vodenje države,” so zapisali besede predsednika združenja Franca Zalarja.

Spomnili so, da je najnovejše svetovno poročilo o drogah 2025 opozorilo na rekordno porabo drog po svetu, še posebej v državah, ki so legalizirale konopljo. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije pa da kažejo na porast uporabe konoplje med mladimi, povečanje duševnih motenj, zastrupitev pri otrocih, porast prometnih nesreč in razmah črnega trga.

“Legalizacija konoplje vodi v večjo porabo, posledično pa tudi v večje število voznikov pod vplivom THC, kar neposredno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Podatki iz ZDA in Kanade, kjer so konopljo legalizirali, kažejo na izrazit porast prometnih nesreč, povezanih z marihuano – v Kanadi kar za 475 odstotkov, kar potrjuje tudi raziskava Univerze v Ottawi,” so zapisali besede direktorja Zavoda Vozim Davida Razborška.

Poudarjajo, da se zavzemajo za dekriminalizacijo ljudi, ki uporabljajo droge, in podporo ukrepom, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, kot so kakovostna preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter dostopno zdravljenje in socialna reintegracija oziroma okrevanje.

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni združuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter Inštitut za zdravje in okolje.