Slovenski vlaki so prepočasni za Evropo

Organizacija Greenpeace je nedavno preučila javni prevoz glede na število neposrednih povezav med mesti v tridesetih evropskih državah. Veliko držav, ki so jih analizirali, ne izkorišča v celoti svojega potenciala za direktne železniške linije. Presenetljivo je med njimi tudi Dunaj, mesto z največ direktnimi železniškimi povezavami (17), a tam direktni vlaki vozijo le na 59 odstotkih možnih prog. Glede na obstoječe tire in vozne rede obstaja možnost še za 12 direktnih povezav z vlakom na in z Dunaja. Za Dunajem so na »prestolu« mest, ki so najbolje povezana z direktnimi železniškimi povezavami, še München, Berlin, Zürich in Pariz. Na lestvici mest z najslabšimi direktnimi povezavami so pristale Atene, Lizbona, Priština, Sarajevo, Skopje in Talin, od katerih nobeno nima neposredne železniške povezave s katerimkoli drugim večjim izbranim evropskim mestom. 

Analiza je prinesla tudi nekaj ugotovitev za Slovenijo. Pet analiziranih mest je mogoče doseči z direktnim vlakom, medtem ko bi lahko z vlakom v manj kot osemnajstih urah dosegli 27 mest, če bi povezave obstajale. Samo dve analizirani mesti je mogoče doseči z direktnim nočnim vlakom, to sta München in Zurich. Z direktnim vlakom iz Ljubljane lahko pridete še v Budimpešto, na Dunaj in v Zagreb. Kot izpostavljajo, ima Ljubljana največji potencial za vzpostavitev direktne linijo s Frankfurtom, saj je to druga najpogostejša letalska linija na kratkih razdaljah, sledita Pariz in Beograd. Do slednjega je še do nedavnega vozil vlak naravnost iz Ljubljane, a povezava že več let ne obstaja, ker naj hrvaške in srbske železnice ne bi podpisale pogodbe o sodelovanju.

Ti podatki so relevantni, ker se v naši soseščini oblikuje ambiciozni projekt Starline, ki obljublja revolucijo v železniškem prometu po vsej Evropi. Načrtovana hitra železniška mreža bo povezovala 39 evropskih destinacij. Omrežje Starline bo dolgo 22.000 kilometrov, vlaki pa bodo vozili s hitrostmi od tristo do štiristo kilometrov na uro. Po nekaterih ocenah bo potovanje od Helsinkov do Berlina trajalo le pet ur. Toliko pa na primer traja vožnja z vlakom od Maribora do Kopra. Nadalje bosta hitro in enostavno povezana Kijev in Berlin. Pot med Milanom in Münchnom pa bo imela pogosto in hitrejšo linijo, ki bo povezovala gospodarska središča.

Posebnost sistema je tudi to, da bo ponujal različne cone – tihe prostore za delo, družinam prijazne oddelke in postaje, povezane s trgovinami, restavracijami in celo kulturnimi prizorišči. Projekt naj bi deloval po javno financiranem franšiznem modelu, v sklopu katerega bi nacionalni železniški prevozniki upravljali posamezne linije, sistem pa bi nadzoroval nov organ Evropski železniški regulator (ERA). To bi omogočilo poenoteno delovanje, enake tehnične standarde in varnostne predpise po vsej Evropi. Organizacija 21st Europe meni, da lahko projekt zaživi do leta 2040, vendar bo to zahtevalo politično podporo, usklajevanje in predvsem financiranje na ravni celotne EU. 

In kako se lahko Slovenija s svojim železniškim sistemom vključi v projekt Starline, ki predvideva ultrahitre železniške povezave? Po začetni izključitvi Ljubljane iz tega projekta je slovenska prestolnica zdaj vključena v koridor B, ki bo povezoval Lizbono in Kijev. 

Strokovnjaki za promet se strinjajo, da je hitri vlak za potovanja do dobrih tisoč kilometrov najbolj učinkovito prevozno sredstvo. Gre za tehnologijo in potencial hitrih vlakov, ki sta jo na Japonskem utemeljevala Shinkansen, v Evropi pa predvsem francoski TGV. 

Pri nas dosegajo vlaki največ 160 kilometrov na uro, kar pomeni, da smo daleč od evropskega povprečja. Pri sosedih Italijanih imajo vlake z vzdevkom »rdeča puščica« ali »freccia rossa«, ki so izdelani za hitrosti do 360 kilometrov na uro, na testiranjih pa so jih pognali blizu meje 400 kilometrov na uro. Za pot med Milanom in Rimom vlak potrebuje le dve uri in dvajset minut. 

Francozi so sicer utemeljitelji hitrih vlakov v Evropi, saj so po drugi svetovni vojni prav oni podrli mnoge hitrostne rekorde. Vlaki TGV pa danes na nekaterih linijah vozijo s hitrostmi do 320 kilometrov na uro.

V Nemčiji smo pred leti, namesto da bi opravili notranji let z letalom, med Frankfurtom in Kölnom preizkusili hitri vlak družbe ICE (Intercity Express). Ta vlak na 180 kilometrov dolgi progi vozi s hitrostjo 300 kilometrov na uro. Če zamuja, lahko pospeši tudi do 330 kilometrov na uro. Za konec zato samo še tale podatek: tiskovna predstavnica Slovenskih železnic je novinarju N1 v telefonskem pogovoru povedala, da je bila povprečna hitrost potniških vlakov v Sloveniji v letu 2024 50 kilometrov na uro. 

Simon Smole