Slovenski sindikalist udaril po avtoprevoznikih: „A njihov pohlep ne ostane le na asfaltu. Ta posel stoji na hrbtih voznikov, ki so sužnji tega sistema!“

Prevozniki opozarjajo, da so razmere v panogi postale nevzdržne, številna podjetja razmišljajo o selitvi v tujino, domača prevozniška mreža pa razpada. Menijo, da vlada s svojim neodzivom ogroža delovanje celotne logistične in oskrbovalne verige, kar neposredno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

KOPER – „Ko berem o grožnjah tovornih prevoznikov z zaporami cest, ne vidim borbe za preživetje. Vidim nekaj veliko bolj temnega in znanega. Vidim izsiljevalski pohod kapitala, ki je pripravljen ustaviti utrip države, če mu ne sledimo. Strinjam se, da so naše ceste kot žile države, saj po njih teče kri našega gospodarstva blago, storitve, ljudje in težki tovornjaki so kot ogromne količine sladkorja v tej krvi. Obremenjujejo sistem, uničujejo žile od znotraj, dokler ne postanejo krhke in nevarno zamašene. In kdo nosi zdravstvene stroške tega sladkorja? Mi, davkoplačevalci. Lastniki tovornjakov pa le “cuzajo” sladkarijo in zahtevajo, da jim še podtaknemo več sladkorja, češ da je to njihova pravica,“ se je zahteve slovenskih avtoprevoznikov odzval Damjan Volf, sindikalni delavec in trenutno generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 (OSO – KS 90). Poleg tega je v javnosti pogosto naveden kot predstavnik oziroma predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90). Gre za sindikalno organizacijo, ki zastopa interese delavcev v različnih sektorjih, se zavzema za izboljšanje delovnih pogojev, socialne varnosti in pravic zaposlenih ter sodeluje v socialnem dialogu z delodajalci in državnimi institucijami.

Jasne zahteve in pričakovanja

Slovenski avtoprevozniki so se na zboru v Celju, ki sta ga organizirali GZS in OZS, ostro odzvali na vse slabše razmere v panogi ter od vlade zahtevali takojšnje ukrepanje. Opozorili so, da bodo v nasprotnem primeru sprožili državljansko nepokorščino, stavko in ustavitev države. Na zboru so predstavniki več kot 200 prevozniških podjetij sprejeli sklep, da vladi posredujejo osem ključnih zahtev in ji postavijo rok 30 dni za odziv. Od vlade pričakujejo, da bo vsaj štiri rešitve uvedla do začetka decembra, za preostale pa začela zakonodajne postopke do marca.

Med glavnimi zahtevami so:

• ureditev pridobivanja obrazcev A1 za mednarodne prevoznike,
• odprava nepotrebnih administrativnih evidenc delovnega časa,
• zvišanje prenizkih dnevnic,
• podpora digitalizaciji sektorja,
• hitrejše izdaje delovnih dovoljenj za tujce (največ 30 dni),
• boljša prometna infrastruktura,
• razbremenitev stroškov dela in
• popusti pri cestninah za gospodarstvo.

Prevozniki opozarjajo, da so razmere v panogi postale nevzdržne, številna podjetja razmišljajo o selitvi v tujino, domača prevozniška mreža pa razpada. Menijo, da vlada s svojim neodzivom ogroža delovanje celotne logistične in oskrbovalne verige, kar neposredno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

In sindikalist dodaja:

„A njihov pohlep ne ostane le na asfaltu. Ta posel stoji na hrbtih voznikov, ki so sužnji tega sistema. Sistema, kjer se človekova potreba po počitku in dostojnem življenju žrtvuje na oltarju urnika in dobička. To ni le kršitev delavskih pravic, to je kršitev človečnosti. Lastniki teh “jeklenih požeruhov” sedijo v svojih pisarnah in gledajo GPS- e ter številke, medtem ko njihovi delavci živijo v kabinah, ločeni od družine, od življenja. Oni so moderne vrste sužnjev, saj so priklenjeni ne z verigami, temveč s številom prevoženih kilometrov in neskončnimi obremenitvami. In kaj storijo ti lastniki, ko sistem, ki ga tako nečloveško izkoriščajo, začne pokati po šivih? Namesto da bi reformirali svoj poslovni model, zgrabijo za najbolj primitivno orožje zastraševanje. Grozijo, da bodo te žile, ki jih že tako izčrpavajo, preprosto zamašili. Da bodo ustavili utrip celotnega organizma. To je kot, da bi kirurg, nezadovoljen s svojo plačo, grozil, da bo pacientu na mizi prerezal vse arterije. V mojih očeh to ni protest. To je izpoved brezobzirnega pohlepa in kakeršnjekoli popuščanje, ne bi rešila socialnega nemira, temveč bi pomenila le nagrado za izsiljevanje. Zato mislim, da je čas, da se postavimo po robu. Ne moremo dovoliti, da nam peščica izkoriščevalcev uničuje skupno premoženje in človeško dostojanstvo svojih zaposlenih. Ceste so naše, žile te države. In dovolj je že strupa, saj so ceste žile, ki jih zastruplja izključno pohlep,“ je še zapisal Volf.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: FB

The post Slovenski sindikalist udaril po avtoprevoznikih: „A njihov pohlep ne ostane le na asfaltu. Ta posel stoji na hrbtih voznikov, ki so sužnji tega sistema!“ first appeared on NaDlani.si.