Slovenski pokojninski sistem pred novimi izzivi reforme

V Sloveniji je bilo januarja letos zabeleženih 658.184 prejemnikov pokojnin, kar predstavlja povečanje za 43 tisoč prejemnikov v primerjavi z desetletjem nazaj. Pokojninska blagajna je lani dosegla vrednost 8,37 milijarde evrov, pri čemer je državni proračun prispeval 1,52 milijarde. Pokojnine so se zaradi februarske 4,2-odstotne in marčne 1-odstotne uskladitve zvišale za skupno 5,2 odstotka v primerjavi z decembrskimi vrednostmi. Od 1. marca zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo znaša 826 evrov, medtem ko najnižja pokojnina dosega 370 evrov.

Razvoj pokojninskega sistema skozi reforme

Reforma leta 2013

Decembra 2012 je bila sprejeta pokojninska reforma pod vodstvom vlade Janeza Janše, ki je začela veljati januarja 2013. Reforma je uvedla spremembe, kot so postopno povišanje upokojitvene starosti na 65 let za oba spola in možnost upokojitve pri 60 letih z 40 leti pokojninske dobe. Obdobje za izračun pokojninske osnove se je podaljšalo na 24 zaporednih let prejemanja plače. Pogoji za moške in ženske so se izenačili postopoma v šestih letih.

Nadgradnje in prilagoditve

Vlada Marjana Šarca je leta 2018 v koalicijsko pogodbo zapisala potrebo po izboljšavah pokojninskega sistema za dolgoročno finančno vzdržnost. Med obljubami so bili dvig minimalnih pokojnin nad prag revščine in odmerni odstotek na najmanj 63 odstotkov za 40 let pokojninske dobe. Vlada Janeza Janše je leta 2020 napovedala podobne spremembe, vključno z izrednim usklajevanjem pokojnin in dvigom odmernega odstotka na 63,5 odstotka v štirih letih.

Najaktualnejše reforme

Pod vodstvom vlade Roberta Goloba je bila v koalicijski pogodbi zapisana zaveza za pripravo pokojninske reforme, ki bo krepila prvi pokojninski steber in omogočila dostojno življenje upokojencev. Cilj je bil tudi dvig najnižje pokojnine nad prag tveganja revščine, ki bi v letu 2023 znašala najmanj 700 evrov.

Višina pokojnin in socialni kontekst

Podatki kažejo, da se je zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo od leta 2018 do marca letos povišala s 516,62 evra na 826 evrov. Povprečna starostna pokojnina je od leta 2018 narasla s 722,25 evra na 1080,19 evra. Kljub temu je leta 2024 živelo 111 tisoč upokojencev pod pragom tveganja revščine, kar je povečanje v primerjavi z 89 tisoč v letu 2018. Po podatkih Statističnega urada je stopnja tveganja revščine relativna.

Letni dodatki in spremembe formule usklajevanja

Upokojenci prejemajo letni dodatek, ki se je od leta 2018 do danes povišal iz razpona 100–410 evrov na 160–470 evrov. Poslanci so septembra lani sprejeli novo pokojninsko reformo, ki med drugim dviguje odmerni odstotek na 70 odstotkov do leta 2035 in uvaja spremembe pri izračunu pokojninske osnove. Starostna meja za upokojitev se dviguje na 62 let za 40 let pokojninske dobe, oziroma na 67 let za 15 let zavarovalne dobe.

Prihodnost pokojninskega sistema

V prihodnjih letih bo formula za usklajevanje pokojnin prilagojena, pri čemer bo od leta 2034 vključevala polovično rast plač in inflacijo. Novost reforme je tudi uvedba zimskega dodatka, ki bo do leta 2029 dosegel 250 evrov, sredstva pa bo zagotavljala država.

Spletno uredništvo