Slovenski podjetniški observatorij: Podporno okolje pogosto neustrezno usmerjeno

Podporno okolje za slovenska tehnološko intenzivna in na znanju temelječa podjetja je pogosto neustrezno usmerjeno, je pokazala najnovejša raziskava Slovenski podjetniški observatorij. Le 13 odstotkov podjetij ga ocenjuje kot zelo dobro, medtem ko 42 odstotkov meni, da ne nagovarja njihovih glavnih izzivov.

Podjetja izpostavljajo potrebo po boljšem dostopu do financiranja, tesnejšem sodelovanju z raziskovalnim sektorjem, odpravi administrativnih ovir in dostopu do mednarodnih trgov, kaže raziskava Slovenski podjetniški observatorij 2024, ki so ga pripravili na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Prinaša pregled podjetniške demografije in dinamike slovenskih podjetij v letu 2023.

Urednica raziskave Barbara Bradač Hojnik je prepričana, da ima Slovenija izjemne priložnosti za preboj na področjih visoke tehnologije in znanja, vendar je treba podjetjem omogočiti pogoje za hitrejšo rast in globalno konkurenčnost.

“Številna visokotehnološka podjetja v raziskavi že vlagajo v raziskave in razvoj, uvajajo nove poslovne modele in iščejo tržne niše. Toda za trajen vpliv potrebujemo sistemske ukrepe, ki vključujejo dostop do tveganega kapitala, ciljno podporo scaleup fazi in povezovanje z raziskovalnimi institucijami. Podporne politike morajo biti proaktivne in usmerjene k dolgoročnim učinkom,” so jo na univerzi povzeli v današnjem sporočilu za javnost.

Leta 2023 je v Sloveniji delovalo 121.920 podjetij, kar pomeni 2,4-odstotno rast v primerjavi z letom 2022. Največja rast je bila zabeležena med velikimi podjetji (+3,6 odstotka), največji delež pa so še vedno predstavljala mikro podjetja (72 odstotkov). Po dejavnostih je skoraj petina podjetij delovala v trgovini ter vzdrževanju in popravilih motornih vozil, sledilo je gradbeništvo, na tretjem mestu pa so bile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

Skupni prihodki slovenskih podjetij so leta 2023 znašali 150,6 milijarde evrov, kar je skoraj enako kot leto prej. Prihodki od prodaje na tuje trge so predstavljali 40,2 odstotka vseh prihodkov, a so se v primerjavi z letom 2022 znižali za 6,7 odstotka.

Po regijah je bila največja rast prihodkov zabeležena v goriški regiji. Največ prihodkov so ustvarila podjetja iz osrednjeslovenske regije, sledita savinjska in podravska regija. Najmanjši delež prihodkov je imela zasavska regija.

“Demografska analiza kaže na stabilno rast števila podjetij, a hkrati razkriva počasnejšo dinamiko prihodkov in zmanjšanje izvoza, kar opozarja na potrebo po strateški usmeritvi v večjo mednarodno prisotnost in povečanje produktivnosti. Pomembno je tudi, da se regionalne razlike ne poglabljajo, temveč da krepimo lokalne podjetniške ekosisteme, zlasti v regijah z nižjim deležem ustvarjenega prihodka,” je izpostavila soavtorica Dijana Močnik.

Zaposlenost v podjetjih se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,2 odstotka – vključno s samozaposlenimi je bilo zaposlenih 623.531 oseb. Največja rast zaposlenosti je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Zmanjšanje števila zaposlenih pa je bilo opazno v kmetijstvu ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

Slovensko gospodarstvo je leta 2023 ustvarilo 37,6 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je 11,1 odstotka več kot leta 2022. Največ dodane vrednosti so ustvarila velika podjetja, največ po dejavnostih pa predelovalne dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je znašala 60.243 evrov, v velikih podjetjih pa 70.785 evrov.

Neto poslovni izid gospodarstva se je povečal za 10,8 odstotka na 7,2 milijarde evrov, pri čemer so vse dejavnosti leto zaključile z dobičkom. Največji delež dobička je bil ustvarjen v predelovalnih dejavnostih. Osrednjeslovenska regija je ustvarila skoraj polovico vsega dobička, medtem ko je bila najvišja rast dobička zabeležena v posavski regiji, kjer se je ta podvojil.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so rezultate raziskave v sporočilu za javnost pospremili s komentarjem, da pritrjujejo usmeritvam in ukrepom, ki so si jih na ministrstvu zadali v sklopu priprave slovenske startup strategije.

“To je v prvi vrsti okrepitev podpornega okolja za startupe in scaleupe ter razvoj trga tveganega kapitala na način, da poleg javnih spodbud ustvarimo zasebnim vlagateljem prijazno poslovno okolje ter k vlaganjem spodbudimo podjetniški sektor in pokojninske družbe,” je dejal državni sekretar na ministrstvu Matevž Frangež.