Slovenski pater na Grenlandiji: Ideja o trgovanju z deželami zveni kot nekaj iz kolonialnih časov

V začetku januarja je ameriški predsednik Donald Trump vztrajal, da bodo ZDA "zlepa ali zgrda", če jim je to všeč ali ne, prevzele Grenlandijo, ta največji otok na svetu, ki leži v Severnem Atlantskem oceanu in zaradi svoje lege ter naravnih bogastev predstavlja pomembno strateško in geopolitično točko. V zadnjih dneh je Trump svoje stališče do tega avtonomnega ozemlja v okviru Danske omilil in umaknil grožnje s priključitvijo Grenlandije, začeli pa so se tudi tristranski pogovori, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Grenlandije in Danske. Tudi danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je izrazil zadovoljstvo s tehničnimi pogovori z ZDA glede Grenlandije, ki so se začeli v sredo v Washingtonu. Ob nenehni težnji velikih svetovnih sil po pridobitvi tujega ozemlja, smo se o razmerah za življenje, občutkih in trenutni klimi med Grenlandci, pogovarjali s slovenskim duhovnikom in misijonarjem p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk. Večina ljudi, s katerimi se Majcen srečuje, se ob Trumpovih priključitvenih ambicijah počuti malo razdvojeno in se zaveda, da se velike sile zanimajo za Arktiko, a na drugi strani zelo jasno čutijo, da njihova dežela ni naprodaj, saj je to njihov dom.