Slovenski glasbeni zgodovinski spomin in opomin

Recenzija digitalne cedejke PESMI, KI SO PREMAGALE ČAS

Piše: Franc Križnar

Naslovnica Pesmi, ki so premagale čas, digitalna cedjka, ZKP RTV SLO

Digitalna cedejka ZKP RTV SLO, spored

V okviru letošnjih jubilejnih 40. Slovenskih glasbenih dnevov in s tem posredno še en pogled v 40 let slovenske glasbe, je bil nedvomno oživitev prenosa zbora Trboveljski slavček iz leta 1938 in (dela) koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 (Ljubljana, Unionska dvorana, 21. 4. 2026). Začeli pa so se prav v Mariboru (Unionska dvorana, 17. 4. 2026) s koncertom Simfoničnega orkestra SNG Maribor z dirigentom Simonom Krečičem in solistko-pianistko Lovorko Nemeš Dular in z izključno glasbo našega Janeza Matičiča (1926-2022), tem bardom moderne slovenske glasbe 20. in 21. stol.

Zaradi osrednjega in že omenjenega radiofonskega dosežka se vrnimo še k že omenjeni predstavitve digitalne cedejke (Ljubljana, ZKP RTV SLO, 2016) Pesmi, ki so premagale čas. Tako na koncertu kot na tem (digitalnem) ploščeku pa ga je zamejil mednarodni muzikološki simpozij Radio in prenosi umetnostne glasbe/Ob 100-letnici prvega neposrednega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem.

Od tega izpostavimo prav omenjeni posnetek zadnjega koncerta (Ljubljana, 12. 12. 1941) APZ UL, ki je v takrat že okupirani Ljubljani pomenil »de facto« uveljavitev kulturnega molka. Kot piše v spremnem besedilu k omenjeni diskografiji dr. Blaž Vurnik, je šlo za edinstven čas, prostor in vsebino. Po tem koncertu se je nadaljevalo kulturno in še posebej glasbeno delovanje in življenje na začetku (2. svetovne) vojne, saj je npr. Opera in balet SNG Ljubljana delovala ves vojni čas pod obema okupatorjema (Italijani in Nemci) in s tihim privoljenjem OF kot neke vrste socialna stigma, da ne ponovim dejstva, da so vsa takrat in zlasti še cerkvena glasbena provenienca delovala vse do začetka l. 1945, cel vojni čas: Orglarska šola, Cerkveni glasbenik, pa še Državni glasbeni konservatorij-Glasbena akademija in še kaj. Kot pa je zapisala en od protagonist tega projekta (Emilija Soklič), so Pesmi, ki so premagale čas»[…] vse, kar se je takrat dogajalo, vsa okupacija, vsi dogodki, vsa groza – vse to je na tem traku. Jaz sem bila zunaj, pred dvorano. Ampak res si ne morete predstavljati to, to …jaz sem mislila, da bo dobesedno razneslo dvorano […].» K skupnemu tekstu so podpisana še Brigita Rovšek, glasbena urednica za zborovsko glasbo na tretjem programu-programu Ars RA SLO, Bojan Kosi, vodja Mediateke RTV SLO, dr. Žiga Stanič, vodja glasbenih producentov in Matjaž Prah, glasbeni producent RTV SLO.

APZ UL s Francetom Maroltom (1926-1941), dLib

Omenjeni posnetek, ki se je ohranil prav po zaslugi tonskih mojstrov Rudija Omote. Emilije Soklič idr. pa pokaže na vse takratne poustvarjalne dosežke slovenske glasbe polpretekle dobe. Na omenjeni rekonstrukciji zdaj skoraj 85 let starega diskografskega dosežka je prestavljenih le sedem glasbenih biserov, slovenskih vokalnih miniatur. Samo toliko zato, ker je imel R. Omota na razpolago le toliko (filmskega) traku. Zato pa je vse skupaj izdano v dveh verzijah: z osnovno korekcijo šumov in pokov in restavriran posnetek z zvočno uravnavo. Ne eno in ne drugo pa skorajda ni sprejemljivo za dandanašnjo (glasbeno, slušno) estetiko. Naj deluje tudi tale dosežek res kot le neke vrste zgodovinski fakt. V opus predstavljenih del kot so to: Maroltova priredba gorenjskega motiva V klošter bi šla, tudi v njegovi priredbi primorske ljudske Kaj b’ jaz tebi dav?, nesmrtna Lipa Davorina Jenka (bes. Miroslav Vilhar), priredba Marka Bajuka Srce je žalostno po ljudski iz Drašič, belokranjske ljudske Svatske pesmi je priredil Matija Tomc, koroško ljudsko Pojdam u rute je spet priredil F. Marolt in s pevsko solistko-sopranistko Nado Stritar (Vidmar) ob sicer vseskozi prevladujočem moškem zboru (a cappella) in nazadnje še priredbo Oskarja Deva štajerske ljudske Flosarska/Splavarska. Vsega skupaj komaj 2-krat po slabih 20 min. glasbe (a =19.46 min.) daje vpogled v tovrstno slovensko glasbeno (po)ustvarjalnost. Izdajatelj »ponuja« omenjeno spletno prodajo na www.zkp.rtvslo.si. Glavna protagonista omenjene historične izdaje sta seveda Moški pevski zbor (a cappella) iz katerega je po (2. svetovni) vojni zrasel še mešani Akademski pevski zbor »Toneta Tomšiča« UL.

France Marolt (1891-1951), dLib

Presnetek, digitlizcija omenjenega posnetka (12. 12. 1941, katerega zvokovni mojster je bil tedaj Rudi Omota) pa je nastal v italijanskih laboratorijih L’Imagine Ritrovata v Bologniji (2025). Restavracijo in remastering je v radijskem studiu opravil mojster Miro Prljača (2026), vokalnoestetsko ravnovesje je dodal še Matjaž Prah, besedila iz partitur je prepisala Lucija Gorjup, slovenski jezikovni pregled pa Tinka Kos. Angleški prevod je delo Nevilla Halla. Oblikovaje izdaje je bilo v rokah Rine Stanič (Art Design), redaktorica celotne izdaje pa je bila Emanuela Montanič. V okviru ZKP RTV Slovenija se pod izdajo podpisuje Gašper Salobir, opus pa je bil izdan v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars (odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš).