Slovenska kinoteka bo z novo sezono obeležila tri desetletja delovanja

V Slovenski kinoteki so pred projekcijo restavriranega filma Splav Meduze Karpe Godine iz leta 1980 v torek predstavili novo sezono. Restavrirani filmi so dokaz enega ključnih poslanstev kinoteke, sezona pa se bo osredotočila tudi okoli razstave V objemu kina, ki je nastala ob njihovi 30-letnici, je za STA povedal direktor kinoteke Stojan Pelko.

Veliko simbolike Pelko vidi v tem, da so sezono začeli s Splavom meduze, saj imajo zdaj tri restavrirane filme, ki so tako ali drugače povezani z Godino. Poleg omenjenega tudi Ženska s pokrajino (1989) Ivice Matića ter Vloga moje družine v svetovni revoluciji (1971) Bahrudina Čengića, pri katerih je bil Godina direktor fotografije. Filmi s tem, ko so restavrirani, šele začenjajo svojo praviloma mednarodno kariero, zanje pa restavrirani filmi predstavljajo dokaz enega od ključnih poslanstev Slovenske kinoteke, skrbeti za filmsko dediščino, je med drugim povedal za STA. Splav meduze je izpostavil kot lep primer filma, ki je star 46 let, a še izrazito aktualen, ter dodal, da je izjemen privilegij, da so lahko restavriranje izvedli z avtorjem samim. Ob 30-letnici ustanovitve Slovenske kinoteke in 130. obletnici prve kinematografske predstave v Sloveniji bodo novembra odprli razstavo V objemu kina. Po besedah direktorja kinoteke bo njen osnovni poudarek “pripeljati gledalce nazaj v dvorano” ter prikazati razliko med tem, kaj pomeni gledati film v dvorani ali na katerih drugih nosilcih. Razvoj kinodvoran bodo predstavili skozi zgodovino kina na slovenskem ozemlju, od potujočih filmskih predstav in prvih stalnih kinodvoran do sodobnih kinocentrov in art kinematografov. Za tri desetletja kinoteke so pripravili tudi serijo treh manjših razstav. Načrtujejo tudi digitizacijo in restavriranje filma Franceta Štiglica Balada o trobenti in oblaku, v letu 2027 pa bodo največ pozornosti posvetili nadaljevanju restavriranja zgodnjih filmov režiserjev Andreja Zdraviča in Matića. S filmom Ali je bilo kaj avantgardnega? v režiji Matevža Jermana in Jurija Medenterja ter izborom slovenskih eksperimentalnih filmov bodo, kot so zapisali, gostovali v evropskih in svetovnih kinotekah, za distribucijo pa pripravljajo tudi program domačih filmov na 8-mm in Super 8-mm trakovih iz zbirke Slovenske kinoteke. Urednica filmskega programa Anja Banko je za konec septembra napovedala večjo retrospektivo, posvečeno švedski igralki, režiserki in scenaristki Mai Zetterling. Ta je bila na začetku svoje kariere igralka, “šarmantna, nežna, melodrami zavezana lepotica”, kmalu odšla v Veliko Britanijo in Hollywood, po 20 letih kariere pa sama posnela opus igranih, celovečernih, dokumentarnih filmov. Skozi njih raziskuje ne le pozicije žensk, temveč tudi vprašanja razreda, vlogo umetnosti in gledalca postavlja pred vprašanje, “kaj je tisto, kar si zares želimo in kako se hočemo postaviti v svet”. Z retrospektivami bodo pozornost med drugim posvetili tudi videastki, režiserki in intermedijski umetnici Jasni Hribernik ter palestinskemu režiserju in producentu Rashidu Masharawiju. Po letu premora se v decembru s Kino-ušesom vračajo v Cankarjev dom, nadaljujejo tudi z izvedbo cikla Kino-uho/FriForma v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom. V Letnem kinu Slovenske kinoteke se bo odvila 10. edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami. Dejavnosti, kot so delavnice za otroke, filmskokritiški krožek Do zadnje besede in program Po poteh slovenskega filma, bodo potekale po ustaljenih tirih. Ostajajo tudi abonmaji, vrača se filmska šola za mlade. Prihajajoča številka revije Ekran bo imela fokus na feminističnih radostih, zadnja številka letos pa na razstavi V objemu kina. Tradicionalno bodo podelili priznanja revije Ekran in strokovno nagrado Nike Bohinc. Odgovorna urednica Ekrana Ana Šturm je predstavila še novo akcijo, ki jo izvajajo ob 30-letnici kinoteke. Oblikovali so set razglednic z motivi njihovih dejavnosti, zdaj pa vabijo k pošiljanju, saj bodo prejemniku razglednice podarili brezplačen obisk kina. Predstavitvi je sledila projekcija sveže restavriranega filma Splav Meduze v prisotnosti režiserja Karpa Godine, igralke Olge Kacjan in direktorja filma Branislava Srdića.